LA GOMERA, TENERIFE, NOVEMBER 2022

November je čas, ko se pri nas narava pričenja umirjati, meglice in dež prekrijejo nebo, midva pa, če se le da, potegneva na sonce.

Tokrat proti opevanim in obleganim Kanarskim otokom. Glede na to, da sva končni cilj izbirala dokaj pozno, so bile tudi letalske karte temu primerno dražje, pa tudi odhodno letališče, ni bilo tik pred nosom. Tako sva letela iz Bologne na zadnji dan oktobra proti otoku Tenerife, od koder sva na dan pristanka na južnem letališču že zvečer s trajektom nadaljevala pot na otok La Gomera. Po izkrcanju s trajekta, sva se z že na letališču na otoku Tenerife najetim avtomobilom, zapeljala do vasice Chipude, kjer sva vnaprej rezervirala apartma nad na žalost zaprto vinsko kletjo. Apartma La Hoya del Cura (v prevajalnik raje ne vpišem) je bil naslednjih 9 dni najin dom. V njem sva imela vse, kar sva potrebovala. Čisto sobo, kopalnico, lepo opremljeno kuhinjo z bivalnim in jedilnim prostorom ter balkonom na eni strani in teraso na drugi strani apartmaja. Terasa in balkon sta nama prišla prav predvsem za zajtrke na soncu in opazovanje vremena na otoku, saj sva že zjutraj vedela, v katero smer se bova podala glede na gibanje oblakov.


San Sebastián de La Gomera, Hermigua, 1.11.2022

Prvi dan se podava po otoku z namenom, da dobiva občutek, kam sva sploh prišla. Zapeljeva se mimo razglednika de Igualero proti jugu in prestolnici otoka, mestu San Sebastián de La Gomera, od koder sva se prejšnji večer pripeljala po izkrcanju s trajekta. Sprehodiva se skozi stari del mesta, kjer je tudi cerkev Marijinega vnebovzetja. Baje je tu molil celo Krištof Kolumb, preden je šel osvajat Novi svet. Pot nadaljujeva spet nazaj proti središču otoka, nato pa proti severu do Hermigue. Pod mestom se mimo bananinih plantaž in plantaž aloje zapeljeva do morja, kjer se v naravnih bazenih skopljeva v toplem Atlantiku. Dan zaključiva v etnografskem parku nad mestom in okusnem poznem kosilu v restavraciji v sklopu parka. Park obiščeva s pomočjo avdio vodiča, tako lepo spoznava večino sadja in zelenjave, ki uspeva na tem območju, obenem pa izveva še nekaj o zgodovini otoka. Tudi to, kako so včasih na ladje nakladali banane prav tam, kjer sva se namakala v morju, in jih izvažali v Veliko Britanijo.

Oblaki ob koncu dneva nad dolino nama tudi povedo, kje je na tem delu otoka skoraj vsak dan nekaj mokrega pršenja.

Mirador de Igualero, Iglesia de San Francisco

Ermita de Nuestra Señora de Las Nieves

Iglesia De La Asunción

Torre del Conde,San Sebastián de La Gomera

Hermigua in plantaže banan

Hermigua ostanki konstrukcij pomolov, po katerih so natovarjali ladje

Avokado

Banane

Pozno kosilo

Alto de Garajonay, Valle Gran Rey, 2.11.2022

Zbudiva se v sončno jutro z razgledi na vse strani. Po zajtrku se zapeljeva proti sredini otoka, od koder se podava na najvišji vrh, Monte de Garajonay. Po povratku na izhodišče Pajarito, se odločiva za še en pohodniški krog Pajarito – Ajugal. Na koncu pod nogami nabereva skoraj 13 kilometrov po lepo urejenih in označenih pohodniških poteh s čudovitimi razgledi, ki pa zaradi meglic v daljavi ne sežejo do sosednjega otoka Tenerife z najvišjim vrhom El Teide v Španiji.

Popoldne in večer zaključiva v valovih na Plaji del Ingles v Valle Gran Rey. Plaža je en velik peskovnik črne mivke, valovi pa kažejo vso moč Atlantika. Pač, malo drugače kot v Poreču.

Fortaleza #zlojtre

Alto de Garajonay

Fortaleza z Alto de Garajonay

Roque de Agando

Benchijigua

Pohod skozi pinijev gozd nad Benchijigua, ki je leta 2012 pogorel do tal

Vasica El Cercado in Fortaleza

Valle Gran Rey

Playa del Inglés

Playa del Inglés

Playa del Inglés

Playa del Inglés

Playa del Inglés

Playa del Inglés

Od Agula do Arguamula, 3.11.2022

Dan po zajtrku začneva na severu otoka, natančneje na razgledni ploščadi nad mestom Agulo. Zanimivo, da je celo steklena razgledna ploščad brez vstopnine, le počakati je treba, da jo stric ob deveti uri zjutraj odklene. Nad razglednikom (Mirador de Abrante) je zanimiva pokrajina, še posebej lepo vidna s ptičje perspektive. Zgodba ni tako lepa, kot je videti, saj so nenavadni reliefi tal posledica močne erozije, ki jo sicer skušajo zaustaviti s pogozdovanjem.

Ob povratku se ustaviva še v centru za obiskovalce nacionalnega parka Garajonay (Centro de Visitantes Juego de Bolas) kjer spet ujameva nekaj poučnih, predvsem o življenju v preteklosti, o uporabi gline v lončarstvu, ki je na tem področju čisto drugačna kot drugod in pa seveda o pastirjih, ki so se v preteklosti sporazumevali v čisto posebnem jeziku z žvižganjem (Silbo Gomero). Žvižg seže tudi do 5 kilometrov daleč, sporazumevanja z žvižganjem pa se na otoku učijo še danes v šolah. Tudi sama sva imela priložnost slišati in videti otroke z učiteljem, ki so se sporazumevali z žvižganjem na trgu v vasici Chipude, streljaj od najinega apartmaja.

Po ogledu centra naju čaka vijugasta cesta proti morju oziroma mestecu Agulo, kjer se potepava po ozkih uličicah med lepo urejenimi hišami. Lepo umeščene info table po mestecu nama odkrijejo še zgodovino. Preden pot nadaljujeva v sosednjo dolino, se okrepčava v Restaurante La Vieja Escuela. Enostavna terasa “čez cesto” s prijaznim natakarjem ponudi več, kot je videti na prvi pogled.

Dobro podprta se zapeljeva do mesta Vallehermoso, od tod pa spet po ovinkasti cesti nekoliko višje do cerkvice Santa Clara. Med alojami, palmami in ob vonju sladkega pelina se sprehodiva po grebenu med vasico Guillama in Vallehermosom.

Sonce dava spat v morje prav v vasici Guillama do koder naju pripelje precej strma in ovinkasta cesta, vasica pa očitno služi le še kot počitniški odklop od vse prehitrega sveta.

Chipude

Mirador de Abrante

Agulo

Erozija nad Agulom

Erozija nad Agulom

Erozija nad Agulom

Erozija nad Agulom

Agulo

Kraljevska protea

Kraljevska protea

Rajska ptica (Strelitzia reginae)

Agulo

Agulo

Agulo

Agulo

Na poti v Vallehermoso

Roque Cano

Vallehermoso

Vallehermoso

Ermita de Santa Clara

Med palmami in meglo

Sladki pelin

Potep po grebenu

Guillama

Guillama

Guillama

Guillama

Barranco de Guarimar, 4.11.2022

Dan začneva ustaljeno, z zajtrkom na sončni terasi, nato pa se zapeljeva v sotesko Guarimar od koder se odpraviva v po lepo v strmino speljani stezi v smeri vasice Targa, nato pa po stezah ob cesti mimo vasi Alajeró do vasice Imada kjer se morava zadovoljiti z brezalkoholnim pivom iz avtomata, saj je edina vaška oštarija zaprta. S pohodom nadaljujeva navzdol po slikoviti soteski Guarimar nazaj do izhodišča. Med potjo se najeva mandljev in uživava v samoti, saj sva na celi trasi srečala le enega moža, še ta je bil domačin, ki je šel očitno oskrbet koze višje pod Imado.

Na pivo se spustiva do obale v Playa de Santiago, kjer pri zadnjih požirkih že komaj prenašava vreščanje nemških penzjonerk po drugem glažu popitega vina.

Pozno popoldne na poti proti apartmaju zavijeva še do Roque de Agando od koder se nama lepo odpre pogled na vulkan El Teide na sosednjem otoku Tenerife.

Guarimar

Nad Guarimarom

Roque de Agando

Nad sotesko Barranco de Guarimar

Alajeró

Alajeró

Na poti v vasico Imada

Barranco de Guarimar

Barranco de Guarimar

Barranco de Guarimar

Barranco de Guarimar

Barranco de Guarimar

Nad Alajerom

El Teide od daleč

Oblaki nad Barranco de Aguajilva

El teide

Jardín de las Creces, Camino La Mérica, 5.11.2022

Peti dan najinega bivanja na La Gomeri se dopoldne podava v Jardín de Las Creces, pravljični gozd, ki se nahaja v nacionalnem parku Garajonay. Še bolj mistično bi bilo verjetno kak meglen dan ali po dežju, pa je bilo kljub temu lepo. Po odličnem kosilu v Casa Efigenia La Montaña v Las Hayas, nama ostane čas še za pohod po skrajšani ruti Camino La Mérica. Popoldanske meglice in oblaki nad oceanom nama pričarajo čudovite razglede na dolino Gran Rey in Taguluche.

Jardín de Las Creces

Jardín de Las Creces

Jardín de Las Creces

Taguluche

Razgledi na Camino La Mérica

Ruševine na Camino La Mérica

Na modni pisti

Taguluche

Zadni sončni žarki skozi oblake

Zadni sončni žarki skozi oblake

Valle Gran Rey

Čez pečine…

Fortaleza de Chipude za oblaki

Taguluche

Pred sončnim zahodom

Alojera, 6.11.2022

Že prejšnji dan sva zviška pogledovala v dolini, ki vodita v Taguluche in Alojero. Najdeva še lepo označeno pohodniško pot, ki pelje do Plaja del Trigo, kjer nekateri uživajo v robinzonskem turizmu. Čudovita temna plaža sicer tokrat zaradi valov ne omogoča kopanja, razgledi pa so vseeno lepi. Vas, ki sicer slovi po pridelavi palminega medu, prehodiva najprej med nasadi palm in pomaranč po dolini od morja navkreber, nato pa se po cesti spustiva nazaj na izhodišče.

Casa de la Miel de Palma, kjer bi si lahko ogledala način pridelave medu, je na žalost zaprta, prav tako tovarna streljaj od nje, zato se potolaživa z odličnim ribjim kosilom v majhni oštariji Prizma, skoraj na obali Atlantika. Na zunaj sicer neugledna gostilnica, s teraso med hišami, naju ne pusti razočarana.

S polnimi želodčki se zapeljeva še v Taguluche. Na poti se vreme že spreminja, tako občudujeva mavrice nad cesto. Pred nočjo se zapeljeva še do Los Roques, kjer oblaki in meglice dajo sonce spat.

Alojera

Alojera

Alojera

Alojera

Alojera

Alojera

Ermita del Buen Viaje de Taguluche

Alojera

Roque de Agando

Los Roques

Nacionalni park Garajonay, 7.11.2022

Greh bi bilo oditi z otoka, brez, da bi se sprehodila skozi gozdove nacionalnega parka Garajonay. Vlaga, ki do najvišjih točk otoka po dolinah z morja prihaja v te mistične gozdove, ustvari filmske prizore še posebej takrat, ko se meglice zapletejo med krošnje košatih in z mahom oblečenih dreves. Najprej narediva krog po ruti 6, ki se prične pri Laguna Grande, nato pa še po označeni poti Cañada de Jorge – Montaña de la Araña, ki se prične pri El Raso de la Bruma.

Dan zaključiva z razgledi nad Alojero in poznim kosilom v restavraciji Los Chorros de Epina.

Jutro v Chipude

Najin dom

Laguna Grande

Montaña de la Araña

Montaña de la Araña

Montaña de la Araña

Montaña de la Araña

Montaña de la Araña

Montaña de la Araña

Montaña de la Araña

Alojera

Alojera

Alojera

Playa de Caleta – Punta San Lorenzo , 8.11.2022

Predzadnji dan najinega bivanja na La Gomeri se po jutranjem občudovanju barv nad Roque de Agando zapeljeva proti severovzhodu otoka, skozi Hermiguo do plaže Caleta, nad katero je izhodišče za pohod po obalni poti do rta San Lorenzo. Pot je lepo označena in vzdrževana med velikimi agavami, od koder je moč opazovati silne valove Atlantika. Na koncu poti naju čaka še spust do bazena, kjer se kljub valovom lahko predava užitkom tople morske vode. Po vrnitvi si ogledava še plantažo aloje, kosilo pa si privoščiva v že preverjeni restavraciji v sklopu etnografskega muzeja na prostem (Museo PEG Los Telares).

Čas nama dopušča še vožnjo na del otoka, ki ga še nisva raziskala. Najprej se sprehodiva še do cerkvice Ermita de San Isidro pod vasico Alajeró, za konec dneva pa se spustiva pod najino vas do vasice La Dama, ki je praktično obkrožena z bananinimi plantažami.

Roque de Agando

Roque de Agando

Playa de Caleta – Punta San Lorenzo. V ozadju vulkan El Teide

Playa de Caleta – Punta San Lorenzo

Infinity pool 😉

Zeleno iz vulkanske kamenine

Plantaža aloje, Hermigua

Ermita de San Isidro, Alajeró

La Dama

Punta de Avalo -Playa del Águila, Tenerife, 9.11.2022

Zadnji dan bivanja na otoku nama je kar malo žal, da že odhajava. Ravno, ko se navadiš ovinkastih cest, ko veš, s katere strani in kdaj pričakovati vlažne oblake, in od kod se bo pokazalo sonce, je čas za pakiranje. Še preden se vkrcava na pozno popoldanski trajekt, se sprehodiva po sicer zaprti cesti od Punta de Avalo do cerkvice na rtu San Sebastian de La Gomera. Ko hodiva po cesti pod krušljivimi stenami, nama je jasno, zakaj je cesta zaprta. Razgledi pa so vseeno dih jemajoči, še posebej pa pogled na kamnite strukture, ki se pojavljajo nad cesto.

Ob povratku v San Sebastian se sprehodiva še po mestu in privoščiva okusno kosilo v eni od mini restavracij v starem delu mesta.

Playa del Águila, Ermita de Nuestra Señora de Guadalupe

Umetnost vulkana

Proti oceanu

Ermita de Nuestra Señora de Guadalupe

Playa del Águila

Ermita de Nuestra Señora de Guadalupe, El Teide v ozadju

Zaprta cesta pod krušljivim območjem

Iglesia De La Asunción, San Sebastián de La Gomera

Tenerife

Otok, z najvišjo goro oziroma ognjenikom v Španiji, sva z La Gomere opazovala dobršen del prvega dela potepanja. Z večernim trajektom se prestaviva z enega otoka na drugega. Kot sva kasneje ugotovila, sva tudi tokrat imela srečo z izbiro nastanitve, kar sicer ob prihodu v temi ni bilo zaznati, saj naju je sprva oblajal sosedov pes, zjutraj pa naju je zbujal petelin z bližnjega kurnika. A še vseeno lepše, kot pa v kateremkoli resortu ob obali sredi betona in pločevine. Tudi tisto jutranje kikirikanje sva vzela za lepo budnico še posebej po tem, ko naju je soseda založila z domačimi jajci. Oddaljenost in višinska razlika od morja nama je prav tako prizanesla z vlago in soparo. Apartma Rentaliday Mirador de Isora v bližini Tejina de Isora na jugu otoka nama je v devetih dneh bivanja kar prirastel k srcu.

Vulkan Chinjero, 10.11.2022

Prvi dan bivanja na otoku se podava v višja nadstropja, v smeri ognjenika El Teide, ki obkrožajo številni manjši ognjeniki in ostanki le teh. Sicer načrtovano izhodišče sva nekako zgrešila, tako, da sva običajno označen pohod dodobra podaljšala na slabih 16 kilometrov. Finale le tega je bil krog okrog vulkana Cinjero. Na celotni poti se bolj ali manj odpira pogled na El Teide, razen v gostem pinijevem gozdu, kjer čez 20 cm dolge iglice pinij ustvarjajo lepo senco in zastirajo poglede.

Občutki hoje po površini, ki je videti tako tako, kot bi se še včeraj pod nogami razlivala žareča lava, je nekaj posebnega. Človek se kaj hitro zave svoje minljivosti in majhnosti. Ob povratku najdeva še gostilnico s prenočišči, ki je sicer sirarna. Krožnike sva pomazala, gostilnica Caserio Los Partidos pa nama bo ostala v lepem spominu tako po hrani kot po gostoljubnosti družinice, ki jo vodi.

Vulkan Chinjero

El teide

Polje lave

El Teide

San Cristóbal de La Laguna, La Orotava, 11.11.2022

Glede na to, da sva v preteklih dneh prehodila kar nekaj stezic, cest in hribov, je bil že čas, da si vsaj en dan vzameva čisto na off. Po zajtrku ob čebljanju sosedovih kur, se zapeljeva pod El Teide čez kaldero Las Cañadas do centra za obiskovalce El Portillo, kjer si ogledava sicer ne prav cvetoč, pač letnemu času primerno, botanični vrt, nato pa si ogledava še poučen film o nastanku otokov in delovanju vulkanov. Zanimivo, da so prav vsi zaposleni v centrih ustrežljivi in na moč gostoljubni, vstopnin pa nisva zasledila.

Pot nadaljujeva do observatorija El Teide. Le tega, oziroma ogromne teleskope, sva si ogledala zgolj od daleč, saj se je za voden ogled potrebno naročiti. Nadaljujeva proti severu otoka do mesta San Cristóbal de La Laguna, starodavno prestolnico Kanarskih otokov. Staro mestno jedro je pod Unescovo zaščito, sprehod po njem pa prav prijeten, še posebej, če ga zaključiš v oštariji kot je Bodegón Tocuyo.

Z izletom nadaljujeva po severni strani otoka, večer pa dočakava v čudovitem vrtu Jardínes del Marquesado de la Quinta Roja v La Orotavi. Mesto je že samo po sebi skoraj muzej na prostem z ozkimi uličicami, lesenimi balkoni, za piko na i pa je tudi kulinarična izbira precej široka.

Observatorio del Teide

Bodegón Tocuyo, San Cristóbal de La Laguna

San Cristóbal de La Laguna, Iglesia de La Conception

Jardínes del Marquesado de la Quinta Roja, La Orotava

Jardínes del Marquesado de la Quinta Roja, La Orotava

Jardínes del Marquesado de la Quinta Roja, La Orotava

Jardínes del Marquesado de la Quinta Roja, La Orotava

Jardínes del Marquesado de la Quinta Roja, La Orotava

La Iglesia de La Concepción, La Orotava

La Iglesia de La Concepción, La Orotava

Alto de Guajara, 12.11.2022

Glede na količine pločevine na spodnji postaji gondole, ki turiste prevaža na El Teide, se odločiva, da naju vrh oziroma zgornja postaja gondole tokrat ne bo videla. Sva pa zato izbrala tisoč metrov nižji hrib s katerega sva imela tistega dne verjetno najlepši razgled na sam vulkan in najvišjo goro v državi. Alto de Guajara slovi tudi po tem, da je prav z vrha tega razglednika že leta 1910 francoski astronom Jean Mascart preučeval Halleyev komet na poti mimo Zemlje. Ostanki obzidja, do koder je astronom svojo opremo transportiral z osli, so še vedno vidni.

Vzpon pričneva pri centru za obiskovalce Cañada Blanca, od koder vodi več lepih označenih poti. Na Alto de Gauajara se podava po krožni poti v nasprotni smeri urinega kazalca, tako, da imava strm vzpon na začetku ture, spuščava pa se po položnejši poti z razgledom na El Teide in kaldero Las Cañadas.

Dan zaključiva ob morju ob svetilniku Abona, streljaj od opuščenih stavb – sanatorija, kjer so včasih naseljevali gobavce. Med špansko državljansko vojno (1936-39) je na otoku Tenerife preplah povzročil izbruh gobavosti. Takratno medicinsko znanje je kot edini način zdravljenja poznalo izolacijo v toplem in sušnem podnebju. V ta namen je bilo zgrajen sanatorij, ki je obsegal štirideset zgradb, vključno s krematorijem, spalnicami, bolnišnico in impresivno cerkvijo.

El Teide

El Teide, panorama

El Teide

Na poti na Alto de Guajara

Proti El Sombreru

El Teide

El Teide skozi okno nekdanjega observatorija

Ognjenik El Teide s poljem razlite lave v kalderi Las Cañadas

Ognjenik El Teide

Ognjenik El Teide

Plezališče

Alto de Guajara

Poslopja, kjer so včasih naseljevali gobavce

Nad Masco, 13.11.2022

Ovinkastih cest sva se navadila že na La Gomeri, pa vendar odsek med Santiagom del Teide in Masca sodi med tistih prvih pet najbolj strmih in zavitih. Za razliko od večine turistov se sama ne spustiva v “najbolj fotogenično” vasico Masca, ampak parkirava na parkirišču nad njo, od koder se podava po samotnih stezicah med kaktusi in alojami do razglednika Teno Masca in vrha Tenograd Masca, od koder se nama odpirajo razgledi proti Buenavista del Norte. Med potjo se zverzirava še v lupljenju sadežev kaktusa opuncija, katerih se do sitega najeva – brez posledic in vbodov tankih kaktusovih bodic, če odštejem enega samega v svojem jeziku.

Po pohodu se zapeljeva še do mesta Garachico, kjer dava spat sonce, ki se sramežljivo skriva za oblaki, tako, kot je v navadi na tem delu otoka.

Teno Masca

Zelenje ob poti

Osvežitev s plodovi kaktusa (opuncija)

El Palmar

Aeonium

Baranco de las Aneas

Garachico

Garachico

Samostan svetega Frančiška, Garachico

Samostan svetega Frančiška, Garachico

Pred večerom, Garachico

Ermita del Caserio – Mirador de Aguaide,Playa de las Teresitas, 14.11.2022

Tokrat se po avtocesti po vzhodni strani otoka zapeljeva  skozi La Laguno vse do vasice Las Carboneras, od koder se po lepi označeni poti sprehodiva do razglednika Aguaide, od koder se nama s prepadnih pečin odstira razgled do mesta Punta del Hidago. V območju parka so značilne tudi v hrib vkopane hiše. Le teh na poti srečava kar nekaj, še celo več. Pot je speljana praktično čez njihove strehe. Prepadne soteske obrnjene proti oceanu človeka ne pustijo brezbrižnega. Po krožni turi čes Las Escaleras prideva nazaj na izhodišče. V vasici zaman iščeva odprto oštarijo, zato se greva odžejat v sosednjo vas, ki leži na izhodišču krožne poti okrog špičastehga vrha Taborno. Vrh in goro opazijeva z orošenimi steklenicami Dorade v rokah.

Za konec dneva se zapeljeva še na opevano plažo Teresitas, kjer poleg mivke za kopalkami ne najdeva nekega globjega smisla. Je pa res, da sva se dodobra nasmejala “lepemu” paru, med tem, ko sta se trudila svoje “idealne” počitnice prikazati na instagramu.

Las Carboneras

Roque de Taborno

V zemljo skrite hiške

Razgledi na ocean

Punta del Hidalgo

Morro Aguaide

Vulkanske soteske

Vulkanske soteske

Las Carboneras

Cerkvica Taborno

Pogled proti severu

Taborno

Paisaje Lunar, 15.11.2022

Paisaje Lunar je še ena izmed tistih točk na otoku, ki so vredne ogleda že zaradi tega, ker do tja ni speljana cesta. To pomeni, da ni preveč turistično oblegana, do tja pa vodi lepo speljana pot skozi gozd pinij. Prav fascinantno je, kaj voda, veter in sonce v tisočletjih ustvarijo iz vulkanske kamenine. Človek ima občutek, da se bodo bele kamnite oziroma šodraste stukture zdaj zdaj zrušile same vase. A očitno bodo stale še nekaj časa.

Do izhodišča se zapeljeva čez Boca Tauce, od koder se nama v dopoldanski luči pokaže El Teide in Pico Viejo. Za povratek uporabiva isto pot, kjer ob sončnem zahodu srečava trume turistov, ki so vplačali aranžma “sončni zahod pod El Teide s šampanjcem v roki”.

Midva sva sonce dala spat brez doplačila in sicer kar za dva otoka. El Hiero in La gomero.

Pico Viejo

Caldera Las Cañadas

Mogočne pinije

Paisaje Lunar

Paisaje Lunar

Paisaje Lunar

Pico Viejo in El Teide

Ko sonce pade za otoka El Hiero in La gomero

Playa de Benijo – Las Palmas De Anaga, 16.11.2022

Kljub oddaljenosti področja parka Ananga od najinega začasnega doma, se tja podava še enkrat, po najhitrejši poti, avtocesti do La Lagune, nato pa po ovinkasti cesti skozi goste gozdove na drugo stran otoka, vse do obalnega mesteca Almaciga, od tod pa po obalni cesti do zaselka nad plažo Benijo. S parkirišča se podava po označeni poti oziroma makadamski cesti do vasice El Draguillo. Od tod naprej vodi sicer zaradi rahle podrtosti zaprta pot, za moje pojme pa ena lepše speljanih poti na otoku, kar sva jih prehodila. Prepadne stene in soteske, ki se iztekajo v ocean, ki se peni ob ostrih skalah na obali, vzbujajo v pohodniku strahospoštovanje. Najin cilj je zapuščena vasica Las Palmas De Anaga, v kateri je nekaj napol porušenih značilnih stavb za to področje pred davnimi časi. Med njim  je tudi cerkvica, prepozno zaprta, saj so notranjost večinoma izropali.

Na rtu nad strmo obalo pod vasjo poslušava valove in občudujeva velike gmote, ki štrlijo iz modrega oceana – Roques de Anaga.

Ob povratku je slika spet drugačna, saj popoldanske ure prinesejo vlago, meglice in oblake. Lepo vreme zdrži še toliko, da se okrepčava v ribji restavraciji nad plažo Benijo. No, vreme se je sicer pokvarilo, a ne za fotografiranje…

Ob povratku se ustaviva še v večerni La Laguni, ki se že pospešeno pripravlja na novoletne praznike.

El Draguillo

Roques de Anaga in opuščena vasica Las Palmas De Anaga

Nad oceanom

Med ruševinami. Las Palmas De Anaga

Roques de Anaga

Pegasti kuščar

Roques de Anaga

Roques de Anaga

Las Palmas De Anaga

Las Palmas De Anaga

Roques De Anaga

Almaciga, Playa de Benijo

Playa de Benijo, Roque Benijo

Playa de Benijo

Playa de Benijo

Playa de Benijo

San Juan De Rambla, 17.11.2022

Zadnji dan potepanja po Kanarskih otokih preživiva v natikačih, brez pohodnih čevljev. Zapeljeva se do mesta San Juan De Rambla, kjer sva po tihem sicer upala, da se bova lahko kopala v naravnem bazenu Charco del Viento, a ob pogledu na nekaj meterske valove, ki se zaletavajo ob obalo, naju je volja do samomora minila.

Nadaljujeva še do mesta Icod de los Vinos, kjer si ogledava še Hišo banan (Casa del Plátano). Zanimiva predstavitev veliko vrst bananovih palm, ki uspevajo na tem področju z vso zgodovino plantaž in proizvodnje banan na Kanarskih otokih. Sprehodiva se še skozi mesto do opevanega zmajevca, ki naj bi štel preko 1000 let (Drago de Icod de los Vinos), nato pa se končno zapeljeva še do plaže Abama, ki je praktično najbližja najinemu začasnemu domu. Do nje vodi cel kup stopnic, če seveda nisi gost Ritz-Carlton resorta. V tem primeru se v družbi lift lady na plažo daš zapeljati s panoramskim dvigalom.

San Juan de la Rambla

San Juan de la Rambla

San Juan de la Rambla

Charcho del Viento, naravni bazen. Včasih primeren tudi za kopanje 😉

Drago de Icod de los Vinos

Cerkev sv. Marka, Icod de los Vinos

Pod črto

Za razliko od zelo malo prehojenih kilometrov na zadnjem potovanju po Turčiji, sva tokrat prehodila 128 km in premagala skoraj 6 višinskih kilometrov. Prav za noben meter nama ni žal, saj so Kanarski otoki odlična destinacija za pobeg iz novembersko sive Gorenjske. Ogromno sva videla, doživela, se naužila sonca in čistega zraka, ogromno pa ostaja, mogoče za kdaj drugič, na kakem drugem otoku izmed vseh Kanarskih.

Nad prijaznostjo in gostoljubnostjo domačinov, ki sva jih srečevala, ne moreva imeti pripomb, kar je še en razlog za morebiten obisk v prihodnosti. Tudi kulinarika prepletena z zgodovino na otokih zmaga. Tako se lahko pod črto le zahvaliva za še eno čudovito izkušnjo.

Skupni stroški potovanja za oba: 3580 €

Od tega:

  • letalske karte, Ryanair z Bologne do Tenerife Sud: 652 €
  • rent a car (Cicar) za 18 dni: 572 €
  • apartma Tenerife: 462 €
  • apartma La Gomera: 660 €
  • trajekt Tenerife-La Gomera (povratna): 198 €
OSTALA POTOVANJA IN POTEPANJA