Planina Ovčarija 2026

Da navada dol ne pride, smo se tudi letos zagnali proti Smodlakovemu brlogu.

Planina Ovčarija

Petkovo dopoldne je bilo namenjeno vzponu do Planine Ovčarija in popoldanskemu uživanju na soncu, ter druženju s sosedom Janezom. Urban in Janez pred večernim počitkom skočita še na Malo Tičarico. Na žalost letos sosed France ni prisoten, tako, da radio Sraka letos ni imel dela z izpolnjevanjem naših glasbenih želja.

V soboto se zbudimo v toplo jutro, po zajtrku pa se zaženemo proti Kanjavcu. Pod Zelnaricami se nebo začne zapirati, kljub temu nadaljujemo v prečko pod Vršaki, nato pa pod Poprovcem proti vzhodnemu vrhu Kanjavca, na katerega stopimo ravno pravi čas, da se nam odprejo razgledi proti Triglavu, Škrlatcici, Jalovcu, Velski dolini, Velikemu Draškemu vrhu…

Z vrha smučamo v slabi vidljivosti in v iskanju prehodov med kopninami, nato pa uživaško do pod Poprovca. Nižje sneg postaja mehkejši, kar nas ne zmoti na popotovanju po čudoviti dolini Triglavskih jezer. Pri koči kratka pavza in pomenek s parom, ki na smučkah prihaja s Komne in pot nadaljuje proti Prehodavcem. Druga zgodba pa sta dva “alpinista” v pajkicah, teniskah in torbo za “fuzbaltrening”, ki po petih urah hoje od slapa Savice pričakujeta topel obrok v koči pri Triglavskih jezerih, njun plan pa je seveda še ogled Jezera v Ledvicah in sestop “na drugo stran”. Nekako nam jih uspe prepričati, da se čim prej po isti poti vrneta nazaj, saj si ne želimo še dodatnega ropotanja helikopterjev, ki že tako motijo mir v teh koncih zadnjih nekaj let. Panoramski poleti so očitno v največjem razmahu.

Proti Smodlakovemu brlogu nadaljujemo čez Štapce, kjer sledi odlična večerja pri sosedu Janezu.

Nedelja je rezervirana za lenarjenje po tistem, ko grem še pred sončnim vzhodom opazovat igro ruševceb, sončenje, mini piknik in odhod nazaj v civilizacijo, če temu lahko tako rečemo.

Odklop tokrat odlično preživeli: Janez S., Janez A., Janez F., Urban in pisec.