Rodica, Veliki Raskovec

Hribi med Bohinjem in Primorsko so vedno nekaj posebnega.

Proti soncu

Tokrat jo na petkovo jutro v družbi dveh Janezov mahnemo z Laškega rovta po makadamu proti parkirišču pod Planino Suha. Tam pustimo prvi avto, drugega pa slabe 3 kilometre naprej in dobrih 200 višincev višje, točno tam, kjer steza pripelje na cesto s Planine Poljana.

S smučmi na ruzakih se povzpnemo na Planino Suha, kjer smo kar nekoliko presenečeni nad številom medvedovih stopinj. Po še senčni grapi proti Ulicam gre lepo brez derez zahvaljujoč lepo narejenim štapnam predhodnikov iz prejšnjih dni. Janez F. pod Malo Rodico nadaljuje na smučeh, midva z Janezom A. pa smuči neseva prav do vrha Rodice, kjer nas dohiti še skupina štirih smučarjev.

Po kratkem počitku po precej trdi podlagi odsmučamo v konto pod Suho rodico, od koder na derezah nadaljujemo po dolini pod Mali Raskovec, od tod pa na smučkah proti Velikemu Raskovcu, od koder že smuča skupina štirih, s katero smo se srečali na Rodici. Nadaljujejo v smeri pristopa, mi pa po kratkem predahu najprej po zahodni flanki Velikega Raskovca, nato pa odvijemo proti sedlu med Malim in Velikim Raskovcem. Od tod spet v strme in ravno prav omehčane flanke pod severovzhod Raskovca in v smeri Planine Poljana. Tu nas čaka še nekaj hoje navkreber, nato pa še nekaj smuke v okviru letne poti proti cesti. Do konca ni šlo, a smo bili povsem zadovoljni, saj smo v dobrih desetih munutah pri avtu, kjer sledi hidracija.

Kljub visokim temperaturam v dolini, kjer se človek sredi dneva še najbolje počuti v kratkih rokavih, je v gornjih nadstropjih še šrava zima, sneg pa podoben betonu. Kljub temu vrhunska tura v objemu Spodnjih Bohinjskih gora.

Uživali: Janez F., Janez A. in pisec.