Korenščica
Že v petek sva z Juretom med obilnim sneženjem in gaženjem v Španov vrh premlevala možnosti, kam se podati v nedeljo, da bo tura varna, obenem pa bo nudila dovolj smučarskih užitkov.
Večina turašev, ki so soboto preživeli na snegu pove, da je snega preveč in da smuka praktično ni mogoča. Pozno popoldne pade odločitev, da se gre na Korenščico, od koder skušamo prismučati do Trilobita.
Na nedeljsko jutro se nas nabere devet. Grega, Jože, Andrej, Maša, Jure, Dani, dva Janeza in jaz. En avto pustimo pri Trilobitu, z ostalimi pa se zapeljemo po cesti proti Križevcu (200 metrov višje od Pristave, do koder je pluženo).
Od tod vprežemo cucke in se po cesti podamo čez Pusti rovt proti Korenščici do koder je gaz že potegnjena.
V spodnjem delu snega ni preveč, prav tako se je tudi v zgornji polovici ture že nekoliko sesedel in osušil. Na Korenščici je bilo v preteklih dneh vetrovno, posledica pa je trda vršna površina, ki drži smučarja in po kateri se da uživaško vijugati. Še lepše postane med smrekami, nižje skozi bukov gozd pa smuka postane prava poezija.
Polnih ust pršiča se spodaj na cesti, ki pelje Za Mavro podamo par sto metrov proti vzhodu, nato pa spust čez travnike, gozd in grabne do Trilobita.
Ostane nam le še analiza na sončku pred domom Pristava, med katero smo prišli do zaključka, da je bila tura glede na snežne in plazovne razmere idealna.
Domača Korenščica že tretjič v tej sezoni ni razočarala.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!