Rodica, Veliki Raskovec
Ob obilici snega v naših koncih smo Spodnje Bohinjske gore v tej sezoni kar malo zapostavili. Žigov predlog o “poletnem krogu nad Bohinjem” pade na plodna tla.
Kljub zgodnji uri (5.30 z Bleda) na parkirišču na Javorju pod planino Suha stopimo na mehke prve zaplate snega. Po dvesto višincih po štartu pridemo na zvezno snežno odejo. Na cuckih preko planine Suha in skozi Ulice proti Rodici. Veter nam da vedeti, da je vremenska fronta na poti. Na vrhu se zato ne zadržujemo preveč, saj bi radi izkoristili hlad.
Smuka v konto pod Malim Raskovcem nič posebnega. Tudi boljše čase smo že doživeli po teh flankah. Vršna flanka z Rodice lepo smučljiva, nižje pa precej mehko. Nov sneg je nepredelan, star “ta umazan” pa bolj mehak, kot smo pričakovali. Nad konto ujamemo še nekaj lepih zavojev. Spodaj ponovno vprežemo razmočene cucke in navkreber proti Velikemu Raskovcu. Oblaki se nabirajo, mi pa se ne obotavljamo preveč. Zahodna flanka Velikega Raskovca ponudi še najlepšo smuko dneva, na oni strani, proti planini Poljana pa spet borbe s počasno sorto snega.
Do planine niti ne gremo, saj nima smisla nabirati dodatnih kilometrov. Nad planino z nekaj drvarjenja čez ruševje nekako najdemo prehode do zasneženih klančin, ki nas pripeljejo nazaj na cesto. Zadnjih nekaj sto metrov ob prijetni debati zaključimo peš, na izhodišču pa srečamo še Gorjanski klub turašev, ki so se ravno vrnili po klasiki z Rodice.
Kljub vsemu ujeli lep dan nad Bohinjem, predvsem pa smo se po dooolgem času spet družili: Žiga, Jure in pisec.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!