Veliki vrh (Struška), Korenščica

Ko se zjutraj pelješ iz Ljubljane proti Gorenjski, te v zimskem času navadno spremlja megla tja do Peračice.

Markljev z Julijci

No, in tam za tunelom ali kakih par sto metrov pred tunelom se odpre čisto drug svet. Še posebej je lep takrat, ko prvi sončni žarki pobožajo tiste najvišje vrhove v Julijcih, pred tem pa škrlatna barva obarva nebo. In kako naj gre človek spat na tako jutro?

Oprema doma je že pripravljena, le še Draženu potrdim udeležbo. Z Boštjanom me pobereta pred domom, od koder se zapeljemo do cilja sankaške proge v Savskih jamah. Spet je topleje kot v dolini, kar ne obeta prav perfektne smuke, pa vendar, gremo na sonce. Enkrat za spremembo nas v teh koncih ne prepiha. Še pred pastirsko bajto je prijetno toplo.

Glede na temperature in delovanje vetra v preteklih dneh se odločimo, da se povzpnemo še do kontejnerja radioamaterjev na Velikem vrhu. Na vrhu v zavetju kratka pavza, nato pa po naravnih half pipe poligonih prijetno vijuganje proti bajti na planini Svečica. Izlet izven trdih napihanih območij navadno plačaš s prevračanjem ali nerodnim zavijanjem v skorji.

Pri bajti še enkrat vprežemo cucke in hop na Korenščico. Z Boštjanom odsmučava po plazu, ki je bil precej skorjast, kjer pa ni bilo skorje pa težak sneg. Draženu vse skupaj ni dišalo, zato odpelje po cesti. Čez Markljev rovt nazaj v senco in smuk skozi Savske jame do avta in prve analize s hidracijo, nato pa še štetje svizcev v Bar Žičnica. Dan je rešen.

Čaka se nova pošiljka belega.Uživali: Dražen, Boštjan in pisec.