Rodica, Veliki Raskovec

Že na Norveškem sva si bila z Žigom enotna, da pred koncem turno smučarske sezone obvezno obiščeva še Spodnje Bohinjske hribe. Tako je že na začetku tedna padla ideja o ponovitvi ture Rodica – Veliki Raskovec izpred dveh let.

Smuk z Rodice

Ob šesti uri zjutraj zbor na Pristavi na Bledu, od tod pa proti parkirišču na Javorje pod Planino Suha. Zvezna snežna odeja se prične na slabih 1300 metrih nad morjem. Hoja po predelanem trdem snegu je lahkotnejša brez smučk, zato te ostanejo na hrbtih vse do vrha Rodice. Skozi Ulice je šlo brez derez z dobršno mero previdnosti po že narejenih štapnah predhodnikov. Na vrhu Rodice ob lahnem vetrcu in ne preveliki vročini uživava v razgledih preden odvijugava v konto pod Mali Raskavec. Smučarija po trdem grifig snegu nama ponudi obilo užitkov.

V konti smučke spet romajo na hrbet, midva z njimi pa v smeri Velikega Raskovca. Na vrhu kratek počitek, nato pa smuk sprva po zahodni flanki nato pa okrog vrha desno v smeri planine Poljana.

Smučarije si lepše nebi mogla zamisliti, le kak prehod nad planino skozi ruševje bi bil mogoče lahko za odtenek bolj zalit.

S planine nekaj višincev peš navkreber, nato pa nekaj “gozdarjenja” na smučkah v okviru poti proti cesti, kjer na najino veselje ujameva še nekaj smuke. Smučke romajo na hrbet na dobrih 1200 metrih nad morjem, do avta pa naju loči še kratek špancir.

Medvedovih stopinj tokrat nisva srečala, vseeno pa sva bila spet navdušena nad lepoto in samoto v teh koncih.

Kliče po še!