Sedlo Prašnik (Sella Prasnig) – 1640 m
Ob šesti zjutraj me Žiga pobere v pred domom, nato pa se zapeljeva mimo Rateč skozi Trbiž, kmalu za njim pa levo skozi Ovčjo vas/Valbruna. Za vasjo kmalu spet levo kjer pod kmečkim turizmom Prati Oitzinger parkirava in se še v temi opremiva.
Deževje s sneženjem v preteklih dneh je na začetku najine poti zalilo in zamrznilo sicer urejene tekaške proge. Čez Zajzerske travnike se tako podava proti gozdu skozi katerega pelje pot proti tovorni žičnici. Potem, ko se prvi sončni žarki zataknejo v vrh Viša in Nabojsa, se pred nama narava igra s čudovitimi jutranjimi barvami.
Na žalost nama drevje tokrat zastira poglede…
Najin prvotni cilj je bil, da greva do koče Pellarini, nato pa naprej do Nabojsove škrbine. Tako se usmeriva najprej proti koči.
Cel čas opazujeva snežno odejo, ki se odvisno od lokacije zelo hitro spreminja. Po poti oziroma cesti trd, pomrznjen sneg kljub temu, da je bilo zjutraj pri avtu +1 stopinja. Tu je očitno padal ojužen sneg z dežjem, ki se niti po drevju ni obdržal.
Višje v gozdu je nekaj centimetrov ojuženega, novega snega. Z višinskimi metri se odeja debeli in postaja nekoliko bolj suha, a še vedno ojužena – na meji tistega, ko ne veš, al bodo cucki obuli cokle ali ne.
Iz sten nad potjo proti koči so se splazile ogromne gmote snega, ki je pokrit z novimi dvajsetimi centimetri. Na plazišču so ogromne kepe med njimi pa tudi kaka smreka ali rušje odtrgano s sten.
Dež in težak sneg sta naredila svoje. Postojiva in poslušava…ko zaslišiva prvi pok sicer daleč od naju in v nedoločeni smeri nama je jasno, da je to najvišja točka od koder še gledava proti Nabojsovi škrbini. Izpreževa cucke in se lepo po pameti spustiva nazaj do smerokaza za sedlo Prašnik.
Smučarija užitna po sicer ojuženih 20 centimetrih novega snega. Ko spet natakneva cucke se podava skozi bukov gozd proti sedlu. Na čistini nad gozdom spet ista pesem. Pod stenami se je tudi tu splazilo. Očitno je priletelo od zgoraj. Med samim vzpenjanjem opazujeva plaziče z okoliških sten in pokanje na oni strani, od koder sva jo ucvrla.
Po levi strani napredujeva navzgor, vmes pa ..kaj drugega, uživava v razgledih, med tem, ko gams nad nama opazuje naju. Viš in Nabojs z družbo sta od tule res slikovita. V vrsti: Divja koza, Mala špica, Turn, Viš, Nabojs.
Ko se skozi gozd pod sedlom prebijeva na vrh naju skromno pozdravi sonce. Kratka pavza z malico in ogledovanje na obe strani. Na eni proti Montažu in družbi…
…na drugi proti Kamnitemu lovcu in Mangartu.
Med smučarijo se drživa desnega roba flanke gledano s sedla navzdol. Vršnji del smučarija za vriskat, nižje ko sva, bolj je sneg ojužen, a še vedno lepo smučljiv in hiter. Žiga tu pokaže vse mojstrovine akrobatskega smučanja vključno z atraktivnim skokom na glavo v celca.
Brez posledic elegantno nadaljuje.
Spodaj zavijeva sprva v bukovo džunglo, ki se kasneje razredči. Vsak zavoj preseneti po svoje. Tam, kjer se je sneg z drevja talil in kapljal na sneg je le ta nekoliko pomrznjen in hudo hiter. Na odprtih posekah se najde cel sneg, ki pa drži ali ne drži. V glavnem, čeličenje stegenskih mišic 😉
Nižje pot zadaneva točno tam, kjer sva zjutraj prečila potok. Nadaljujeva po poti nazaj proti Zajzeri in avtomobilu.
Skupaj sva nabrala 1100 presmučanih višinskih metrov, Žiga pa je točno ob enih ujel službo.
Lepo izkoriščeno jutro in dopoldne.
Še bo treba tja gor…
GPS sled (Odpri z Google Earth)
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!