Planina Ovčarija 2025

Enajstič zapored, spet v Smodlakovem brlogu, v takšni ali drugačni družbi, vedno pa odlični.

Sobotno popoldne

Zima je bila v letošnjem letu skopa, pa vendar je v času, ko smo se na Norveškem borili s snegom in vetrom, tudi v višjih nadstropjih Julijskih Alp zapadlo nekaj belega. Do našega prihoda še ni bil čisto predelan po naših željah, a nas to ni spravilo v slabo voljo.

Na petek se z avtom po suhi cesti pripeljemo do planine Blato, nato pa peš do “Kuhinje”, od koder nadaljujemo na smučkah. V brlog ob rahlem sneženju in megli, tako je posedanje v brlogu ob zakurjeni peči pravi užitek. Večer preživimo v družbi sosedov Janeza, Franceta in Tomaža. Janez se spet odreže z odlično kuho, svet pa smo reševali pozno v noč.

Sobotno jutro smo izkoristili za počitek, saj nam vremenske razmere niso privoščile niti razgleda do Male Tičarice. Ko se megla nekoliko razkadi, se le povzpnemo na hrib. Razgledov ni bilo, smo se pa naužili svežega zraka. Slede nekoliko krajše večerno druženje, saj bo noč krajša zaradi premika ure.

Nedelja se predstavi v lepši luči, zato za dnevno sobo vzamemo greben pod vrhom Male Tičarice, od koder uživamo v razgledih, ki se iz minute v minuto spreminjajo, saj veter v višjih plasteh raznaša oblake in oblačke po svoji volji. Smuka na koncu sploh ni bila slaba, le v spodnjem delu sneg postane težak in počasen. Sledi še pospravljanje brloga in odhod v dolino.

Spet je blo fajn. Uživali: Janez A., Janez F., Janez S., Urban in pisec.