Sedlo Belščica – Mali vrh, 35. Stamarski pokal

Nad domačo vasjo srce še posebej zaigra, še posebej, če je narava radodarna s tako lepimi razmerami.

Nad gozdno mejo, ko se odpre razgled na Jesenice in Julijce

Če le gre, se zadnja leta udeležim Stamarskega pokala. Tokrat je bil v organizaciji KD Možnar že 35. po vrsti. Prvi slikovni in video zapisi segajo v leto 1971, prvi pokal pa se je odvijal še pred tem datumom. Osnovni namen je bil vedno druženje, dolgo časa je za zmagovalni člas veljal povprečni čas vseh tekmovalcev.

Iz nočne se zapeljem do Urbasa, od koder peš do Betonske bajte (Bivak na Belščici), od tod pa na smučkah na Mali vrh, kjer glavnina udeležencev že uživa na osončeni travi.

Na 35. Stamarskem pokalu ni bilo postavljenih vratc. In prav je tako, saj bi tako čudovite flanke z razgledom na Julijce in Jesenice le pokvarili, obenem pa ne bi bil možen množičen štart, kot ga je letos izvedlo rekordno število udeležencev zadnjih let. Kar 28 se nas je nabralo na Malem vrhu, s katerega smo v “prvem teku” uživali na nekoliko trši podlagi, v “drugem teku” pa smo lahko uživali v ravno prav opuščenem srencu.

Lepo je srečati toliko prijateljev in znancev na enem mestu s takšnimi razgledi.

Po smuku je sledilo druženje pri Bogdanu na Potoški planini, popoldne pa odličen golaž v Kajži na Koroški Beli.

Še to: Branko je obljubo držal in lani res zadnjič prinesel smučke na ramenih na Mali vrh 😉 (Glej zapis 34. Stamarskega pokala)

Odličen posnetek skupinskega štarta iz ptičje perspektive je prispeval Jože Skušek. Hvala! Zahvala in pohvala gre seveda spet Andreju, ki je vse skupaj odlično organiziral.