Korenščica

Edini sončni žarki tega dne so bili vidni s kopalnice doma. Dovolj, da so zvabili na plano.

Z lojtre višje od smrek

Po jutranjih opravkih se dokaj pozno odpravim od doma proti Javorniškemu rovtu. Pa še to se parkrat med potjo ustavim z namenom fotkanja z lojtre. Ta naš raj na zemlji mi je vedno bolj všeč s ptičje perspektive.

Z nekaj sreče najdem parkirno mesto nad Domom Pristava, saj je očitno nekdo že odsmučal svoje in se odpravil domov. Srečam še Boltarja, ki že drugič v letošnji zimi pluži proti Križovcu. Zaveda se, da je osovražena sorta v teh dneh, a kaj more, ko pa Družba Slovenski državni gozdovi daje komando, da se cesta pluži. Baje bodo z gozda vozili les, čeprav jim stroji na Križovcu stojijo že nekaj mesecev.

Po cesti potegnem proti Križovcu, nato desno Za Mavro, od koder po markirani poti proti Pustemu rovtu in po lepi gazi do Belske planine. Vmes srečam še ekipo Iglu športa s prestolnice in še nekaj sotrpinov pod kočo in pri koči. Tam se razidemo. Sam grem v rahlem vetru na vrh Korenščice, ostala družba proti Trilobitu.

Megla sprva moti vidljivost v tolikšni meri, da sem vesel, da sem s smrekami, ki so orientir na poti proti vrhu že na ti, med spustom pa se nad meglo da celo ugotoviti na kateri strani neba je sonce.

Z vrha odsmučam po sprva mehki kloži direktno v smrekov gozd, kjer plavam po pršiču. Nižje pod cesto spet uživaško, čeprav je že kar problem ujeti nezrite linije.

Po slabih treh urah sem pri avtu na hidraciji in na poti domov.

Fajn igrišče imamo nad mestom.