Stenar

Jutro v Vratih niti ni bilo tako mirno, kot bi človek pričakoval.

Triglav z Luno

Očitno je množica mišk vstala še bolj zarana kot mi, pa čeprav smo se v Mojstrani zbrali že ob peti uri zjutraj. Od Šlajmerjevega doma proti prvim jezikom snega je bila pot prav “šelesteča”, množica glodalcev pa te prisili, da gledaš pod noge, da katerega od njih ne pohodiš.

Čez plazino po trdem snegu, med tem, ko opazujemo že osončen Triglav. Nad počivavom stopimo na sneg, kmalu nad studencem pa tudi na smuči. Nadaljujemo mimo Češke plošče proti Stenatskim vratcam. Po lepo narejenih štapnah se vzpenjamo z derezami, tudi prečka proti Stenarju je trda. V slabih štirih urah smo na vrhu, kjer lovimo razglede po hribih, ki jih zakrivajo meglice in oblaki.

Po slabi uri počitka odsmučamo v smeri Sovatne. Čez prečko z nekaj previdnosti, nato pa uživaško po speglani podlagi navzdol. Trdota ne pojenja do višine 1850 m nad morjem. Nižje se podlaga nekoliko zmehča, a še vseeno lepo smučljivo in hitro. Držimo se desno pod stenami, tako, da ujamemo višino bivaka pod Luknjo od koder iščemo jezike snega, ki nas pripeljejo do žuboreče Triglavske bistrice. Od tod še dobrih 20 minut hoje do prve hidracije, nato pa na čudovit Petrov vrt na mini piknik.

Odlično izkoristili dan: Jure – Hefo, Peter, 2 x Miha, Gorazd, in pisec.