Veliki Draški vrh, Viševnik

Tri leta je že skoraj minilo, odkar smo se med potepanjem po Bosni in Hercegovini v vasici Umoljani le bežno spoznali z Nenadom in njegovo druščino iz Novega Travnika in Viteza. Od takrat smo ostali v kontaktih predvsem preko družabnih omrežjih. Nenadovega sporočila, da prihajajo v Slovenijo, sem se razveselil, saj so fantje polni pozitivne energije.

Že v četrtek sva z Nenadom pričela z dogovori, no, v torek zjutraj pa se končno zberemo na Rudnem polju. V Nenadovi družbi spoznam še Silva iz okolice Krškega ter Dragana. Po jutranji debati začinjeni z značilnim humorjem, se opremimo in podamo proti Velikemu Draškemu vrhu.

Spotoma se ustavim še pri žičničarjih na smučišču pod Viševnikom. Glede na razne komentarje in debate po takšnih in drugačnih spletnih forumih, jih povprašam, kako je s prečenjem oziroma vzpenjanjem po smučišču. Prijazno mi povedo, da so zadeve precej lepo regulirane z zapisano in javno dostopno zakonodajo, da pa turnim smučarjem omogočajo enkraten vzpon z vlečnicami za ceno 1 €.

Iz zapisanega upam, da bo vsak razumel, da je vzpenjanje po smučišču oziroma hoja po smučišču jako nezaželena, če ne celo prepovedana.

Za napredovanje proti Jezercu izberemo pot nad planino Konjščica, ki je sicer nekajkrat prekrita s staro in trdo plazovino, a lepo prehodna. Pod Jezercem nas sonce že lepo greje, ko pa pridemo v senco, nas nekoliko zmrazi.

Pod Studorskim prevalom smuči opremimo s srenači, razen Nenada, ki je v ruzak spakiral napačne, zato nadaljuje na derezah. Mestoma se mu sicer nekoliko vdira, a še vedno bolje, kot da si privošči drsenje po strehi VDV-ja.

V lepem sončnem vremenu in brezveterju dosežemo vrh, kjer sledi še obvezen protokol s čestitanjem in fotografiranjem z zastavami društev. Nam sicer nekoliko tuji običaji, a vendar lepi, saj si fantje vzamejo čas za užitke, veselje.

Med tem se nam na vrhu na kratko pridruži še Borči, ki kaj hitro odvijuga v dolino po tem, ko je že presmučal severozahodno flanko Viševnika. Pohvali jo, vendar je bil mogoče kako uro prezgodaj, saj je bil teren v vrhnjem delu precej trd.

Tudi sami se kmalu za njim podamo proti dolini. Vršni del je trd, z nekaj grbinami, a vendar lepo smučljiv. Konta nad sedlom je čudovito speglana in trda. Nadaljujemo po sedlu pod Mali Draški vrh, kjer smučamo po mehkejši podlagi.

Na Jezercu spet vprežemo cucke in se povzpnemo proti Srenjskemu prevalu. Spodnji del brez problemov, saj je podlaga mehka, zadnjih deset metrov pa je sneg toliko trd, da je primeren za dereze. S prevala se po kratki pavzi povzpnemo še na Viševnik od koder po lepo smučljivem predelanem snegu s tanko skorjico užitkarsko odpeljemo proti smučišču, od tam pa do izhodišča.

Sledi kratka analiza, nato pa zasluženo kosilo na Zatrniku.

Le kdo bi si takrat v Umoljanih mislil, da bo bežno srečanje prineslo tako lep dan in takšne prijatelje.

Nenad, Dragan in Silvo, v veselje mi je bilo z vami preživeti dan v najlepšem okolju!

Upam, da se kmalu spet srečamo!