Kamniti lovec (Cima del Cacciatore)
Po “obilnem” sneženju pred dvema dnevoma z Ninotom ujameva čas in izkoristiva dan. Prav daleč čez mejo se nama ni vozilo, zato si cilj izbereva nad bližnjim Trbižem. Ob osmi uri zjutraj sva na izhodišču romarske poti, oprtava si ruzake in smuči, nato pa po starodavni poti Za mlini na Višarje. Kmalu za vasjo se spraviva na smučke, saj je snega ravno prav za hojo, no, za brezskrbno vijuganje nizbrdo ga precej manjka. Do Višarske planine v senci, nato pa v čudovit sončen dan.
Proti Višarjem greva po lepo osončeni poti še po razgled…
…nato pa spet v senco proti Kamnitemu lovcu.
Jutro po sneženju (četrtek) je očitno tudi tule veter prenašal sneg sem in tja.
Od tule vsaj na daleč izgleda, da je zima.
Še nekaj okljukov, pa sva pod grapo, ki pelje na vrh Kamnitega lovca.
Pred vstopom v grapo odloživa smuči in peš nadaljujeva proti grebenu in vrhu…
Na vrhu naju čaka toplo sonce in razgledi…veliko razgledov!
Tam zadaj Mangart visoko nad vsemi…
Po malici še “skupinska, nato pa skozi grapo na “smučišče”.
Glede na videno na poti proti vrhu se odločiva za spust levo od vstopa v grapo gledano navzdol, saj je ob špuri navzgor veter naredil svoje.
Na vstopu v krnico V klobuku nadaljujeva desno v smeri pristopa. Snega je ravno toliko, da si močnejši zavoj lahko popestriš s skrito “mino” pod snegom, saj kaj dosti podlage na melišču ni. Ob izstopu iz krnice pod grebeni kaj hitro slečeva vrhnji sloj, saj je februarsko sonce že precej toplo. Na poti navkreber nazaj proti Višarjem je že pošteno vroče. Privoščiva si še vrček penastega na precej zasedeni terasi, nato pa vijuganje po smučišču nazaj do avta.
Kljub bolj ubogi zimi čudovito izkoriščen dan.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!