Sedlo Uršič (Sella Ursic)

Po meglenem in oblačnem vikendu z nekaj prebliski sonca na Planini Ovčarija,  se je pojavila logična želja, da jo prvi prosti dan potegnem na sonce. Toniju prav tako ni bilo potrebno pisati prošnje. Tako jo v spremstvu Belle potegneva do smučišča Sella Nevea, se usedeva na eno izmed prvih jutranjih gondol in se dava prepeljati do koče Gilberti.

Sneg zjutraj še pomrznjen, a vseeno ne toliko, da bi največje strmine povzročale hujše probleme smučkam brez srenačev.

Belli trda podlaga ne povzroča težav. Veselje jo je opazovati med nabiranjem kilometraže po belih strminah.

Snega je v teh koncih še dovolj za odlično smučarijo.

Med tem na ono stran doline že počasi prihaja pomlad.

Bella pa kontrolira…

Seveda na tako lep dan tu gor nismo bili sami. Somišljeniki iz sosednje Italije so tu kar dnevno…pred šihtom.

Po dobri uri hoje navkreber smo pod našim današnjim ciljem. Ob takšnih razgledih ni, da bi hiteli.

Sledi malica in sončenje…

Smučarija s sedla sprva po že nekoliko zvoženem terenu, pa vseeno uživaška. Nižje vedno boljša. Sem in tja tanka skorjica, ki pa se ji je možno lepo izogniti, saj je prostora dovolj.

Toni seveda v predhodnico pošlje Bello…

Pod ostenjem Visokega Kanina odsmučamo nad kočo Gilberti, kjer najdemo vse, kar pomladanska smuka lahko ponudi. Od trdega zbitega snega, od katerega se ob zavoju kadi, pa do lepo zmehčanega putrčka.

Trpljenje začinimo še s poležavanjem v ležalnikih na terasi koče Gilberti ob kruglah hladnega…

Spodnji del smučišča je smučljiv skoraj do spodnje postaje kabinske žičnice, snežna odeja pa se konča le nekaj višincev nad zgornjim parkiriščem.

Še bo treba tja…