Pod Vršiči

Napoved za soboto je bila obetajoča, kaj velike izbire turno smučarskih ciljev pa v teh dneh ni, zato je logično izhodišče Nevejski preval, od tod pa z gondolo do Gilbertija. Pridruži se mi še Nino.

Že na spodnji postaji gondolske žičnice je bilo jasno, da bo turašev po hribih pod Kaninom precej.

Kolona turnih smučarjev in Bela peč

Od Gilbertija se usmeriva proti zahodu pod Belo pečjo, nato pa po dolinicah proti rami Pod Vršiči, vmes pa uživava v razgledih.

Bela peč, v ozadju Špik nad Policami, Špik nad Nosom, Špik nad Špranjo, Viš…

Množica turašev, v ozadju Lopa, levo Mangart

Na rami pod Vršiči pogledam še proti zahodu. Snega je še dovolj, le volje ne.

Pogled na zahod, Vrh Krnice

Na ramo Pod Vršiči prideva med prvimi. Sam se povzpnem še do okna še preden se prične množičen obisk.

Razgled skozi okno

Gost promet Pod Vršiči

Odsmučava sprva pod stenami Visokega Kanina, nato pa v smeri koče Gilberti, kjer si privoščiva vrček hladnega. No, kaj dolgo nisva bila sama za mizo. Pridruži se nama Jaka z družbo, nato še Jure in Matic. Ko pa zapuščamo teraso koče srečamo še Miša in njegovo druščino. V glavnem, kup slovenskih turnih smučarjev v izgnanstvu.

Oblegana rama Pod Vršiči

Odsmučamo še zadnji del po smučišču skoraj do višine parkirišča. Smuka nad Gilbertijem je bila mešanica vsega. Od pršiča, klože, skorje pa do trde podlage. Le tistega putrčka, značilnega za te dni ni bilo kaj dosti na razpolago. Smuka po smučišču je bila tokrat bolj uživaška.