Škrbina nad Cijanerico (Forca Palone)

Po tistem, ko sva petek s Stojanem uživaško preživela pod stenami Montaža, je bila ena od logičnih izbir za soboto ponovitev vsaj izhodiščne točke za turo.

Pecol, Vrh Strmali

Z Matijem in Danijem se, zapeljemo do Nevejskega prevala, ki je bil tokrat veliko bolj obljuden kot dan poprej. Kljub temu velike gneče ne zaznamo, saj je že planina Pecol tako prostrana, da se turaši po njej porazgubijo.

Večina njih je romala na Vrh Strmali, mi pa proti že včeraj ogledani flanki pod Škrbino nad Cijanerico. Izbira je bila več kot pravilna, saj smo pobližje srečali le enega sotrpina, pa še ta nas je čakal na vrhu Škrbine.

Do tja, kjer se svet postavi bolj navpično, je šlo lepo na cuckih, kasneje so nam pri vzponu hudičevo prav prišli srenači, Matiju priskočijo na pomoč še dereze iz ruzaka.

Do izravnave pod stenami Špika hude police je sneg trd, ponekod rahlo pomrznjen, difuzna svetloba pa le še otežuje pregled nad terenom. V pomoč nam niso niti oblaki in megle, ki se vsake toliko pripeljejo pod stene. Nad izravnavo je spet druga pesem. Pričaka nas od 10 – 15 cm mehkega snega, pomešanega z babjim pšenom, ki se fino melje pod nogami. Kljub temu smo v treh urah na Škrbini, od koder danes nismo imeli razgledov, zato pa čudovito smučarijo.

Sprva po mehkem, nato pa po trdi strmini, ki jo je tistih nekaj današnjih sončnih žarkov obdelalo v tolikšni meri, da so robniki smučk lepo prijeli. Že med vzpenjanjem smo na pobočjih nad nami opazili kozoroge, stražo so držali tudi med našim spustom.

Do planine se je lepo prašilo v vsakem zavoju, od planine pa še smuk do izhodišča na Nevejskem sedlu.

Čudno bi bilo, če med množico turašev nebi bilo poznanih. Tako že gor grede srečamo Janeza & Janeza in Tomaža z lepšo polovico, kasneje v varni hiši na Dovjem pa še nekaj prijateljev z vseh koncev prelepe naše.

Spet ni bil stran vržen dan!