Smokuški plaz
Četverica se nas zjutraj nabere v Završnici. Dva bolj zaspane sorte iz nočne (Jure in Miro), ter Jan in Uroš, ki nas varno pripelje s štirikolesno gnano mrcino precej visoko nad Tinčkovo kočo.
Kaj kmalu nad parkiranim avtomobilom že vprežemo cucke in oddrsamo proti Smokuški planini, kjer so osončene lege za razliko od prejšnjega ponedeljka, že kopne. Kaj dosti nas to ne zmoti, saj kmalu najdemo zasnežene prehode proti plazu.
Tu spet nadaljujemo na smučeh, dokler se svet ne začne postavljati pokonci in dokler ne naletimo na nekaj metrov kopnine. Smučke romajo na ruzake, sami pa se zagrizemo v breg.
Sneg je ravno dovolj mehak, da je moč s pancarji narediti stabilno štapno. Pod vrhom, kjer sonce nima takšne moči, nadenemo še dereze in si pomagamo s cepini. V dveh urah smo na vrhu oziroma v kopni luknji na sedlu pod Velikim vrhom na Begunjščici, kjer se skrivamo pred sunki vetra.
Nafutramo kavke in si privoščimo dobro uro solarija, kar se je iskazalo za odlično idejo, saj je tačas tudi godnji del Smokuškega plazu ravno prav odjenjal, da nam je nudil odlično smuko. Zgoraj po nekoliko tršem snegu, spodaj pa po odličnem spomladanskem putrčku. V spodnjem delu zmoti le sem in tja nekaj šodra, ki pa se ga še da elegantno obviti.
Na koncu se izkaže, da smo imeli 18. aprila turo skoraj “od avta do avta” z vse skupaj enim snemanjem smučk.
Pod črto: odlično izkoriščena sreda!
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!