Korenščica

V upanju, da ujamem še zadnjo pravo zimsko idilo na kucljih “za hišo”, pa čeprav dva dni po zadnjem sneženju, se podam proti Javorniškemu rovtu od koder z avtom nadaljujem po cesti proti Pustemu rovtu. No, kmalu se veselje neha, saj je cesta precej zasnežena in neprevozna – z avtom. Zato so psi toliko bolj hvaležni, ko jih vprežem. No, pa tudi meni ni bilo hudega. Že samo pogled s ceste v zasnežen smrekov gozd je bil čudovit, sončnih žarkov pa je bilo ravno prav.

Skozi gozd…

Sonce se prebija…

Tja do Križevca po cesti vodi gaz motornih sani, od znamenja naprej pa je bila potegnjena smučina.

Križovec

Začuda čez Pusti rovt ne piha tako, kot je v navadi za te konce. Uživam v zimski pravljici.

Pastirska na Pustem rovtu

Pusti rovt

Pusti rovt

Proti Julijcem

Na koncu Pustega rovta se pod drevesom gaz konča. Ni druge, kot da zagazim v slabe pol metra puhca. Nihče me ne priganja, zato si vzamem čas in uživam.

Pusti rovt z Julijci v ozadju

Proti Korenščici

Proti Korenščici

Julijci

“Bukovna”

Malo pred “plazino”, ki teče z vrha Korenščice so se predhodniki s svojo gazjo priključili na cesto. Ubrali so strmejšo varianto iz Pustega rovta proti Belski planini. Gaz, čeprav v zadnjih metrih, je prav prišla.

Pri pastirski koči se srečamo. Dva nadaljujeta proti kontejnerju na vrhu Struške, dva pa proti Korenščici.

Proti vrhu Struške

Proti Korenščici

V tej smeri nadaljujem tudi sam. Tam pa…motivi podobni tistim izpred dveh let.

Ples…

V sneženem oklepu

Proti Korenščici

Slalom

V snegu

Golica

Čuvaji planine

Nad Belsko planino

Pogled čez planino proti Medjemu dolu

Smuk

Kar nekako se mi ne gre od tod, čeprav je veter na čase neprijeten. Narava je ustvarila čudovite snežene skulpture tam, kjer bo čez slaba dva meseca vse pisano od alpskega cvetja.

Pripravim se na spust. Po začetni trdi kloži, ki drži smučarja, me čaka del s pršičem, ki nižje postaja vse bolj težak.

Slalom

Pogled proti Javorniškemu rovtu

Ko prismučam na cesto se je držim vse do nekaj deset metrov pred široko grapo, ki vodi proti Pustemu rovtu. Cesto zapustim in odpeljem v senco, ki jo nudi bukov gozd. Tu najdem še odlično nezvoženo veleslalomsko progo. Spodaj v gozdu prehitim še souživača, poškljocam, izmenjamo še par besed, nato pa smuk do ceste, ki pelje Za Mavro. Po njej s pomočjo ročnega pogona do utrjene gazi snežnih sani na cesti, nato pa smuk do avta.