Pod Vrtačo

Za ponedeljek so vremenarji napovedali, da se nam obeta lepo in sončno dopoldne, popoldne pa naj bi sledilo že poslabšanje. Z Markom sva na vezi že v nedeljo popoldne. Tuhtava kje izkoristiti sonči ponedeljek. Na koncu se zediniva, da štartava na Ljubelju.

Ob osmih zjutraj pričneva turo v snežni plohi na spodnji postaji žičnice. Vse tja do Zelenice ni neke potrebe za škljocanjem s fotoaparatom, višje proti Suhemu ruševju pa se že kažejo zanimivejši motivi.

Pogled nazaj proti Zelenici tam nekje v megli

Sončni žarki sramežljivo prebijejo oblake

Vsake toliko se nama celo pokaže modrina neba…

Marko v akciji

Pod modrim nebom

Po teh kratkih momentih modrine pogledujeva proti nebu, ki se vse bolj in bolj zapira. Najin prvotni cilj je bil Žleb na vrhu doline Suhega ruševja. Ni hudič, da ga nebi našla, saj dno doline vodi prav tja pod zaključno strmino pod Žlebom.

No, nazadnje se nama breg dokončno postavi pokonci v obliki skale in vstopa v vzhodni žleb Vrtače. Kaj dosti več nama v mlečni svetlobi ne preostane kot to, da se opremiva za spust in počakava, da se vsaj malo izboljša vidljivost. Med čakanjem na boljše čase z Markom užgeva debato o tem in onem. Če se že vidiva komaj se vsaj slišiva dobro, saj je tu gor blažen mir in tišina.

Marko v megli

Izkoristiva redke trenutke, ko se megla razkadi in odsmučava v smeri…hm, navzdol.

Spodnji del doline Suhega ruševja je precej spihan, na nekaterih mestih prav do kamenja in rušja, sneg pa trd in mestoma poledenel. Zgornji del smučarije z melišča pod Vrtačo bi bil uživaški, če bi bila vidljivost malenkost boljša.

Ko prismučava nad balvan, se počasi nebo zopet odpira. Tam najdeva še lep kos nezvoženega pršiča, tura je dobila piko na i.

Nad balvanom…

Oblaki nad Begunjščico se razkadijo

Pod balvanom se usmeriva desno v gozd v smeri koče pri izviru Završnice. Med smrekami ujameva še nekaj lepih zavojev po mehkem snegu, nižje pod staro vlečnico pa naletiva na skorjo, zato na izravnavi zaključiva in potegneva nazaj proti koči na Zelenici.

Nazaj proti koči na Zelenici

Nad kočo še enkrat pse v nahrbtnik in smuk v dolino.

Nad kočo na Zelenici

Smučarija na samem smučišču je kljub temu, da je zvoženo, v zgornjem delu odlična. Pod kočo na srednji postaji pa počasnejši sneg smučarja nese na nos.

Vijuganje zaključiva v sončnem vremenu na izhodišču od koder se odpraviva v Tržič na analizo in hidracijo.

Prva skupna tura z Markom se je kljub slabši vidljivosti izkazala za odlično izkoriščeno “sončno” dopoldne (po napovedih vremenarjev, ki so z napovedjo zgrešili za debele štiri ure)