Pod Zelenjak

V teh sončnih dneh je nekako kar greh ostati doma ali v dolini. Po dopoldanski izmeni v “beli” Ljubljani se z Janezom dobiva v Tržiču. Družbo nama dela še razposajena Mida. Nekaj čez drugo smo že nared na Ljubelju.

Begunjščica tačas že zasenči smučišče…

…med tem, ko se tam čez Kušuta še koplje v popoldanskem soncu.

Sprva smo imeli namen le do Triangla, a nas je premamilo. Potegneva mimo koče na Zelenici tja gor, pod Vrtačo.

Na soncu nas lepo greje, prav nikamor se ne mudi…

Uživamo v razgledih.

Na izravnavi je pogled na flanke bolj žalosten. Postane tudi prepišno. Vseeno nadaljujemo.

Zadnji sončni žarki še vztrajajo na Zelenjaku.

Vsake toliko pogled uide nazaj v iskanju najboljših prehodov za smuko.

Pod zadnjo strmino si nadeneva srenače, saj je podlaga dodobra spihana, ponekod so se naredile ledene plošče.

Po slabih dveh urah smo na grebenu. Kaj dosti se ne zadržujemo, saj nas veter priganja.

Še pogled k sosedom…

…nato pa smuk.

Po štartu potegneva desno na plaz pod Vrtačo. Precej trd, a lepo smučljiv z dobro pripravljenimi smučkami.

Nižje potegneva po dolini do izravnave, nato pa po nekoliko mehkejši podlagi proti zadnjim sončnim žarkom.

Še predstava pred koncem dneva.

Prehodi skozi gozd proti smučišču je bil še smučljiv v celoti. Potegneva še v senco proti smučišču. Lahko bi rekli, da je smučišče odlično pripravljeno, sploh na plazu pod Begunjščico.

Sledov ratraka tu ni, prav tako pa sedežnica ne moti gorske tišine. Kaj hočeš lepšega?

Med smučarijo se tam čez počasi poslavlja dan.