Kladivo
Z Urošem sva za sredo oba nekako spremljala vremenske napovedi tujih vremenarjev, saj so naši uradni očitno še pod vplivom stavke javnega sektorja prejšnji teden, njihove napovedi pa precej splošne. Zborno mesto je spet v Tržiču, od tam pa pod Košuto.
Zahvaljujoč štirikolesnemu pogonu in Uroševemu obvladanju konjev pod ritjo, se po precej ledeni cesti pripeljeva do križišča cest pod planino Šija, na višini 1200 metrov nad morjem.
Od tod sprva po cesti (z enkratnim snemanjem smuči), nato pa po grabnu po bližnjici proti planini, kjer sva hodila bol tipaje in po Uroševem spominu.
Višje sva šla, bolj nama je bila po godu vidljivost in svetloba. Tik pod vrhom se nama nebo odpre, s tem pa tudi razgledi na vse višje hribe, ki štrlijo iz oblačnega in meglenega morja.
Vrh Kladiva, na katerem se zaradi vetra ne zadržujeva pretirano, doseževa v okviru letne poti s pomočjo derez in cepinov.
Na poti navzgor nama družbo dela le gams, ki vratolomno poskakuje nad prepadnimi stenami na severni strani gore. Na moje veselje nama za trenutek še pozira, nato pa gre po svoje.
Smučanje z vrha sprva previdno po trdi a grifig podlagi, nižje, kjer se teren razširi, pa kljub slabši vidljivosti uživaško po pravem srencu. Če bi bila vidljivost boljša, bi bila zagotovo prehitro na Planini Šija, od koder se spustiva nazaj na cesto v smeri pristopa in do avta.
Analizo tokrat opraviva v enem izmed barov v Tržiču, kjer imajo člani PD Tržič celo popust. Tja naju pride pozdravit še sam predsednik omenjenega planinskega društva.
Analiza je pokazala, da je bila tura odlično izbrana in da je za nama še en čudovit “oblačen” dan.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!