Mala Košuta, Plešivec

Glede na to, da je v zadnjih dveh dneh po naših hribih močno pihalo in glede na to, da sem predvčerajšnjim le stopil na kložo tik ob Vršiški cesti in se je ta speljala pod nogami, z Matijem na četrtkov večer iščeva razmeram primerno turo.

Prebijanje čez potoke, podrto drevje…sestavni del (skoraj) vsake dobre turne smuke

Kontakriram še Žiga, zatem pa še Uroša. Dokaj pozno smo okvirno dogovorjeni za turo nekje nad Tržičem. Žiga na žalost zjutraj udeležbo odpove, zato se na pot odpravimo sami.

Z Uroševim visoko nasajenim štirikolesno poganjanim jeklenim konjičem krenemo skozi Jelendol, od tod pa se nam uspe pripeljati na dobrih 1000 metrov nad morjem, do Košutnika. Od izhodišča na cuckih nadaljujemo naprej skozi nekaj snežnih ploh čez planine Spodnja in Zgornja dolga njiva, nato pa tipaje v megli do Male Košute.

Tu se nam nebo za kratek čas odpre, pa tudi smučati nam oni zgoraj dovolijo v povsem spodobni svetlobi. Še celo nekaj lepih razgledov se nam odpre na Tolsto Košuto in Plešivec, naš naslednji cilj.

Smučarija z Male Košute na planino: kratka in sladka. Nekaj puhca med smrečjem in ruševjem, nekaj trdih plošč na vrhu.

Na planini znova vprežemo cucke in se povzpnemo še slabih 200 višincev na sosednji hrib. No, od tod naprej sva z Matijem z vsakim zavojem sproti ugotavljala, da Uroš odlično pozna teren, obenem pa ima še nos za pršič, ki se je skrival po ravno prav redkem smrekovem gozdu vse do planine Spodnje Dolge njive.

Od tod naprej še smuk po kolovozu in bližnjicah, za finale pa še zasnežena cesta do avtomobila.

V dobrih treh urah v katerih smo precej uživali, so zaporedne snežne plohe nametale dodatnih nekaj centimetrov snega…nad katerimi pa se nismo prav nič pridušali.

Brez analize se seveda nismo razšli, pa tudi varno hišo v Tržiču smo obiskali mimogrede.

Čudovit oblačno snežen petek je bil tole!