Veliki Javornik (Ženiklovec) in Mali Javornik

Nisem si mislil, da bom kdaj pogrešal točnost in tisto, da dogovor drži. Tako po tedenskem Skitouru v Črni gori, Kosovem in Albaniji že prav sede dogovor, ki tudi drži. No, vsaj delno.

Da zadeva še bolj drži, vsaj kar se zdravja v dani situaciji tiče, se dogovorim z Dr. Urošem in Dr. Žigom za “eno kratko po nočni”. Tako se na torkovo jutro v Lescah na parkirišču dobiva s slednjim, prvi pa naju čaka v Tržiču, od koder nas s terencem zapelje do doma pod Storžičem. Mestoma zasnežena in ledena cesta ne dela problemov, pa tudi snežna odeja pri koči nas razveseli. Potegnemo proti Ženiklovcu, od koder dohtarja učeno ugotovita, da bo smuka le s tega vrha pa le premalo. Zato se spustimo na vzhod in še enkrat navkreber do Malega Javornika. Po kratki pavzi z razgledi odsmučamo proti zahodu in skozi bukovno pod Ženiklovec. Slednjega osvojimo že drugič ta dan.

Po kratkem posvetu odsmučamo proti jugu do višine sedla, čez katerega smo se povzpeli na Ženiklovec, od tod pa nekaj prečenja in smuk po še zasneženi cesti na izhodišče.

Smuka generalno nič posebnega, a v danih razmerah ujamemo maksimum od sicer napovedanega sončnega dne. Naštejemo vse vrste snega. Od starega suhca, skorje, južnega snega, le ledu za kako osvežilno pijačo ne najdemo. Na srečo nas v prtljažniku čakajo ohlajeni “izotonični” napitki.

Dogovor je veljal v vsem, le v tistem ne, da bo tura kratka. Pa nič za to.

Uživali v samoti: Uroš, Žiga in pisec.