Hruški vrh, Koprivnjak

Ponedeljki so najlepši v hribih. Tudi tokrat ni bilo prav nič drugače.

Zjutraj se nas nabere za dva avtomobila. Grega, Anita in Vesna iz gornjega konca doline in pa Jure, Žiga in jaz pa s spodnjega. Z avtomobili nam uspe priti do Zakamnka. Dan se je šele dobro pričel, ko smo bili že na Rogarjevem rovtu. Že tu je bilo slutiti, da bo dan prekrasen.

Seveda je bil ves čas z nami tudi JOŽA 😉

Nadaljujemo proti Hruščanski planini. Višje nas že obliznejo prvi sončni žarki in pa razgledi prot Kleku, Rožci…

S planine zavijemo levo v gozd, od tod pa proti grebenu.

Z grebena spet čudoviti razgledi v končno pobeljeno dolino.

Dovška Baba še sameva…

Na vrhu nas pričaka nekaj vetra, pa se ne damo kaj dosti motiti. Razgledi so čudoviti.

Sledi spust v Medvedji dol po prvovrstnem pršiču. Le naklona je bilo na nekaterih mestih za kako stopinjo premalo za tolikšno količino snega.

Sledi počitek in sončenje pri koči…

…nato pa pot pod noge proti Koprivnjaku.

Z vrha še razgled proti našim hribom…Dovški Babi in Kepi.

Nato pa še enkrat spust v Medvedji dol. Tokrat z drugega kuclja z nekoliko večjim naklonom. Fotografije bodo tu povedale več od besed 😉

Z usti do ušes spet vprežemo kužke in po že narejeni špuri navkreber.

Namesto nazaj na Koprivnjak zavijemo levo proti Hruškemu vrhu…

Kmalu smo spet bližje Julijcem.

Po grebenu Hruškega vrha gremo kakih sto metrov vzhodno, nato pa…

Seveda je bilo potrebno priti stvari tudi do “dna” 😉

S Hruščanske planine še smuk po kolovozu nazaj do Rogarjevega rovta, po cesti do Zakamnika kjer so šoferji nadaljevali z avtomobili, ostala posadka pa smuk do Plavškega rovta.

Ja, kak ponedeljek se nam pa le urajma 😉