Veliki Draški vrh, 2243 m
Že v petek na turi s Slatnika in Šavnika z Lukom delava plane za nedeljo. V soboto zvečer se oba strinjava z izbiro VDV-ja. V nedeljo se nama zjutraj pridruži še Dušan…in že smo ekipca.
Okrog sedme štartamo z Rudnega polja mimo smučišča pod Viševnikom proti stezi nad planino Konjščica. Tu nas sonce že prijazno pozdravi in greje. V daljavi opazujemo s soncem obsijane Spodnje bohinjske gore, nekoliko višje na poti se nam odpre še pogled na planino Konjščica. V čudovitem jutru je še brez obiskovalcev.
Kmalu se nam prikaže tudi naš današnji cilj, Veliki Draški vrh v družbi Ablance.
Sledenje špuri nad planino se tokrat ni pokazalo za najbolj pametno odločitev. Steza je še globoko pod snegom, špura pa se je tudi usmerila nekam proti prvi splazeni grapi. Večji del poti pod stenami je zasut s plazovi, ki so v preteklih toplih popoldnevih prileteli navzdol. Na srečo sonce še ni ojužilo snežne odeje, tako, da je hoja še varna.
Višje po poti proti Jezercem nas že konkretno greje sonce. Kratka pavza se prileže, še posebej v tako lepem ambientu…
Z Jezerc potegnemo levo v senco Ablance proti Studorskemu prevalu. Tu v zavetju in senci Ablance se je še obdržal pršič. To bo veselje nazaj grede.
Od tu sta Viševnik in Mali Draški vrh še lepša…
…naša pot pa gre v drugo smer, navkreber.
Tisti najbolj zgodnji že uživajo v zavojih po pršiču pod Ablanco.
Višje ko gremo, lepši so razgledi.
Proti vrhu je šlo danes že kar nekaj turašev, verjetno pa še vedno ne toliko, kot na preoblegani Viševnik.
Višje proti vrhu se odpre razgled na dolino Krme.
Na vrhu pa…se odpre razgled na Triglav. Precej gornikov se danes vzpenja proti Očaku. Danes se nagledam hribov še za tisto turo pred mesecem dni tu gor, ko me je v glavnem spremljalo sivo nebo. Tosc se kaže v vsej svoji lepoti…
…Mišelj vrh s Kanjavcem dopolni kuliso…Desno od vseh teh lepot kraljuje Triglav…
Tudi Rž in Rjavina ne zaostajata s svojo lepoto…
…da o Karavankah tam čez, čez Mali Draški vrh in Mrežce ne govorim.
Ja, človek bi kar stal tu gor in užival v razgledih…
Po sončenju na vrhu sledi še priprava na spust in preštevanje ekipe 😉
Glede na videno po poti navzgor si nismo obetali ne vem kakšne smučarije. Na srečo smo bili kaj kmalu prijetno presenečeni.
Vrhnji del gore je sicer že presmučan, še vedno pa se najde prostor za lepe zavoje po celcu. Tanka skorjica ne dela večjih težav, spodaj pa mehak, lepo smučljiv in hiter sneg.
Pa saj človek kar ne more naprej, brez da bi se ozrl naokrog. Proti Viševniku…
…Ablanici.
Nižje ko gremo, bolj užitna je smuka. Sonce je sneg že dodobra obdelalo, tako, da tudi tista nadležna skorjica izgine.
Vse skupaj spet en sam užitek…zabeljeno z razgledi.
Pod vrhnjim pobočjem je sneg še mehkejši, pod Srenjskim prevalom proti Jezercom pa najdemo še pršič. Precej razlogov, da nismo ostali doma 😉
Sonce je med tem obsijalo tudi Srenjski preval.
Smuka od Jezerc po ojuženem pa vendar hitrem snegu spet užitkarska. Le v zavojih je potrebno nekaj več “nežnosti”. Luka zavije desno med bukovje…reševat notranje težave… ;), midva pa uživava v idili planine Konjščica.
Sledi še vzpon s planine na pot in spust do smučišča na pivo…dva.
Ocena: snega je še dovolj…za še kako turo tam gor, družba pa spet odlična.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!