Korenščica
Greh bi bil vse tiste nepofurane flanke nad mestom kar pustiti.
Po petkovem ritju pršiča se že po turi dogovorimo, da bomo soboto preživeli podobno. Tako na sobotno jutro iz že do polovice zapolnjenega parkinga na Pristavi krenemo čez travnike mimo Kurirčkovega doma proti cesti. Naprej po cesti in čez Pusti rovt do pastirske na Belski planini. Od tod potegnemo za bajto proti Korenščici, nato pa proti severu do grebena, kjer se letna pot spusti proti sedlu Kočna. Od bajte na Belski planini pridobimo nove sledilce, ki za pršičem vohljajo tako kot mi. Kar pet smo jih nabrali in to v enem dopoldnevu. Le kateri influencer še ujame toliko sledilcev v tako kratkem času? 😉
Puhca je bilo za vse dovolj, saj smo našli še precej nezvoženih predelov, ki so pač bolj skriti tistim, ki niso doma s teh krajev. Če bi se še megla dvignila za kakih 100 ali 200 metrov, bi bilo vse skupaj že prav kičasto. Vijuganje med smrekami nas pripelje na cesto, ki pelje proti Belski planini. Le te se držimo nekaj sto metrov, nato pa spet v flanko pod nami vse do Pustega rovta, kjer je nekaj več vidljivosti. Ostane še slalom med drevjem v okviru označene poti na Pusti rovt, nato pa smuk po cesti in čez planjave Pristave do avtomobilov, kjer je bila opravljena hidracija in analiza.
Pa še o raju tam gor: v zadnjih letih ne pomnim, da bi sneg toliko časa po sneženju krasil smreke in listavce po celem področju. Zato v zadnjih dneh niti nisem pogrešal modrega neba in sonca, ki bi oziroma bo bržkone uničil to zimsko pravljico.
Uživali: Špela, Jure, Nejc in pisec + 5 sledilcev.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!