Korenščica pred zajtrkom
Jutra so najlepša zjutraj… je nekoč dejal in zapisal pesnik.
In trditev še kar drži, za razliko od tistih, ki nam jih dnevno lansirajo z vrha tam spodaj. Ja, tu zgoraj je svet veliko lepši.
V upanju, da močan veter preteklih dveh dni ni odpihnil vseh oklepov s smrek v okolici Korenščice, tokrat s Pristave štartam še v temi. Veter je sicer naredil svoje, jutro pa je bilo še vedno lepo, čeprav mrzlo, vetrovno, zimsko. In tista tišina samote je božala dušo in ušesa.
Smuka: nič posebnega. Precej klože, sem in tja se najde še nekaj puhca skozi hosto.
Užival: sam.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!