Korenščica
Sam sem mnenja, da živim v enem izmed najlepših in najboljših koncev te naše male domovine. Zakaj?
Ker se kljub temu, da nimam cel dan časa, lahko dobesedno nasmučam “za bajto” še preden pade tema.
S Klemenom skozi Savske jame potegneva ob pol tretji popoldne. Na Cgana in čez Markljev rovt sva hitro, na cesti proti Belski planini pa srečava še par enako mislečih. V megli zavijeva na vetrovno Korenščico v upanju, da se le pokaže kak sončni žarek pred sončnim zahodom. Več sreče prihodnjič, kar se sonca tiče. Pa vendar so se odtenki bele zavoljo sonca nekje tam nad meglo spreminjali iz minute v minuto. Prsti na sprožilcu pa zmrzovali.
Odsmučava še v svetlobi dneva. Sprva po spisanem vrhu direktno na cesto. Med košatimi smrekami velja nekaj previdnosti po mehki belini, nato pa po cesti in spet v bukov gozd na Pusti rovt, pa mimo lovske prižnice na Markljev rovt in po sankaški progi na izhodišče.
Na cilju sva po dobrih dveh urah in pol. Še poflečkat se v bar Žičnica in domov pod kovter.
Dan rešila: Klemen in pisec.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!