Tosc

Popraznični hribi so navadno najlepši, še posebej, če se tja podaš na ponedeljek.

Žiga za prvo turo v novem letu predlaga Julijce, nekam, kjer ni “zdrajsan” in kjer ni gužve. Malo pred osmo štartava z Rudnega polja. Že kmalu za vojašnico slačiva odvečne gornje dele oblačil, saj je jutro precej toplo. Nad Konjščico smučke vrževa na ruzake in po zgornji poti peš nadaljujeva proti Jezercu. Špura do tu je tako ali tako naluknjana od silnih gornikov, ki so v teh koncih uživali v preteklih dneh. Od Jezerca proti Studorskemu prevalu kot ponavadi malo zazebe, a ne za dolgo. Na oni strani prevala je že prava pomlad. Čez prva dva plaziča nadaljujeva v okviru letne poti na Tosc, nato pa po lepo narejenih štapnah do Vrtačice, kjer uživava v štetju gamsov. Pod Vzhodno grapo Tosca se opremiva še z derezami. Tako kot ostali svet v okolici je tudi grapa precej ubogo zasnežena. Na dveh delih dereze naletijo na skalo, pa je vseeno šlo. Na vrhu naju pričaka sonce in razgledi daleč naokrog. Opazujeva še pristanek helikopterja na Kredarici, nato pa s kar težkim srcem v dolino.

Smučava po zasneženih prehodih sprva proti jugozahodu po čudovitem putrčku. Sledi kratek prehod po kopnem do grapce, ki naju ob uživaški smuki pripelje na letno pot, od koder nama ostane le še povratek na Studorski preval. Pod Ablanco smuka odlična po sicer trdi a lepo speglani podlagi, če seveda ignoriraš luknje pohodnikov. Pod Jezercem smuka pod pričakovanji. Naenkrat se snežna podlaga iz trde spremeni v gnojno spomladansko, desno v senci pa skorja preprečuje užitke. Še najbolje je odpeljati po zvoženem.

S Konjščice naju čaka še vzpon nazaj na pot, od koder se po pudingu pokritem z iglicami, med katerimi se skrivajo skalne mine, odpeljeva do Rudnega polja, kjer zasluženo opraviva analizo s hidracijo.

Čudovit in miren uvod v novo leto doživela Žiga in pisec.