Korenščica

Novo pošiljko belega je najlepše izkoristiti kar na dvorišču.

Čez Markljev rovt

Med jutranjimi opravki in kidanjem avtomobilov se z Nejcem v nekaj pičlih minutah dogovoriva za uro štarta in smer. V mestu snega ni veliko, a na najino veselje na poti na izhodišče debelina snežne odeje narašča. Parkirava pod Fencem, kjer od domačina dobiva informacijo, da nisva prva. Lepo, špura bo. In res je bila, sicer mestoma smešna, zanimiva, a tudi to ima svojo zgodbo.

Na razcepu v Savskih jamah dohitiva Edota in njegovega prijatelja, ki jima je novozapadli sneg očitno zbrisal spomin kod gre pot proti Markljevemu rovtu. Špuro naprej režemo družno vse do plazu pod Korenščico, kjer na cesto pride gaz s Pustega rovta.

Hoja navkreber je prav prijetna vse do pod vrha, kjer veter še ni pojenjal. Za spust se pripravimo v zavetju sedelca zahodno od vrha, nato pa smuk v deviško flanko in proti cesti. Nadaljevanje po cesti do ovinka nad rampo, kjer odvijemo v bukov gozd proti Markljevemu rovtu. Pri spustu z vrha do ceste se nam pridruži še Matej.

Do ceste smuka po kompaktnem pršiču, nižje v gozdu po od vetra zbitem, a še vedno užitnem. Pod Markljevim rovtom smuk po cesti, kjer v spodnjem delu srečamo že pridne člane sankaškega kluba, ki frezajo in pripravljajo progo.

Na izhodišču ob hidraciji narediva še par fotk z lojtre, nato pa preštet svizce na sonce pred bar Žičnica.

Lepo ujela dan: Nejc in pisec.