Korenščica

Korenščica skoraj nikoli ne razočara. Tako tudi danes ne že zaradi dveh pomembnih faktorjev: odlične družbe in prvovrstnega pršiča.

Pa gremo lepo po vrsti.

 

Ob sedmih in pol se zberemo na parkirišču pod domom Pristava, nato pa se nas šesterica zbaše v dva avtomobila s katerima nadaljujemo po spluženi a zasneženi cesti proti Križovcu. Do tja sicer ne prilezemo, pa niti namena nismo imeli, dobršen del vzpona po cesti pa nam je le prihranjen. Ekipa, Marko, Boštjan, Nino, dva Janeza in moja malenkost vprežemo cucke in se skozi zimsko pravljico sprehodimo proti Pustemu rovtu, nato pa do planine Svačca.

Močni sunki vetra so nas že pod planino odvrnili od namere, da bi se podali do kontejnerja radioamaterjev na Struški. Po kratkem postanku v zavetju pastirske koče na planini zavijemo proti Korenščici, od koder smučamo direktno navzdol proti cesti, jo prečimo in kmalu spet zavijemo v bukov gozd, skozi katerega uživaško odvijugamo do ceste, ki pelje Za Mavro.

Smučanje z vrha Korenščice kot po navadi: prvih nekaj zavojev izogibanje ruševju, nato pa en sam užitek vse do ceste pod Križovcem. Za finale je sledil še smuk po cesti, nato pa analiza in hidracija v toplem domu Pristava, kjer je iz kuhinje prav lepo dišalo po domači košti.

Dopoldne je postreglo z vremenskimi ekstremi, saj so bili nad planino Svačica sunki vetra na vsake toliko tako močni, da je bila vidljivost skoraj nična. Sam sem toplo oblečen užival v predstavi narave, ki ti vsake toliko namigne, kako smo lahko včasih le nemočni opazovalci dogajanja okrog sebe.

Lep dan s še enim čudovitim druženjem in lepo izkušnjo je bil!