Hruščanski vrh – Dovška Baba – Hruščanski vrh – Rožca
Že rojstvo jutra nad Jesenicami je obetalo lep dan. Višje smo šli, lepše je kazalo.
Gorazd se javi, da nas zapelje čim višje proti Rogarjevemu rovtu. Dva ovinka nad Zakamnikom odnehamo, saj so kolesnice pregloboke za limuzino na štirikolesni pogon. No, za nekatere ne. Dve ekipi sta se na višje nasajenih jeklenih konjičkih pripeljale do parkirišča na rovtu.
Z razgledom na Očaka potegnemo navkreber proti Hruščanski planini. Pričaka nas prava zimska pravljica. V bistvu je to prva smučarska tura letošnje sezone začinjena z modrim nebom in soncem. Proti Hruščanskemu vrhu je šlo lepo po utrjeni gazi, na sedlu pod vrhom pa se kar ne moremo nagledati kulise Julijcev. Vzpnemo se do Izidorjevega znamenja na vrhu, razgledi od tod pa nas premamijo, da se po grebenu povzpnemo dobrih 50 višincev pod Dovško Babo. Z nami se poda tudi ekipa Extremevitala. V zavetju z razgledi na Hruščanski vrh, Klek, Golico in Stol na eni strani, ter Dovško Babo in Kepo na drugi strani, se pripravimo na spust proti planini Rožca na Avstrijski strani Karavank. Še pred tem pa za nami pricapljajo še Petra, Ajda in Matej. Očitno nas bo z vsakim postankom več.
O spustu nima smisla izgubljati besed. Cel kup prašenja vse do hleva in pastirske bajte spodaj na planini, kjer nam je v usta raztegnjena do ušes le nekako uspelo zliti po piksno izotoničnega napitka. Ker je bil dan še mlad, pršiča pa v izobilju, se nas cela četica (12 vse skupaj) na varni razdalji poda nazaj na Hruščanski vrh. Ekipa Extremevitalovcev nas na vrhu zapusti v nemilosti in gre nazaj proti Hruščanski planini, mi pa skozi pravljično pobeljene macesne nazaj vse do konca planine Rožca.
V tretji etapi se še z vzhodne strani preko sedla Rožca povzpnemo na predvrh Hruščanskega vrha. Od tod sledi spust na vzhod, ki sicer ni bil tako kvaliteten kot prejšnja dva, pa še vseeno ne tako slab, da bi ga preklinjali. Na Hruščansko planino pridemo skozi graben, od koder nam ostane še prečenje planine in smuk čez Rogarjev rovt do avta. Za podrobnejšo analizo in daljšo hidracijo je ob 16.00 uri že kar zmanjkalo časa glede na to, da sva šla z Gorazdom še v nočno. Se je bilo pač treba posloviti od fajn družbe.
V številkah: prehojenih in presmučanih je bilo 17 kilometrov, višincev pa se je nabralo 1550.
Uživali: Jure, Gorazd, pisec in ostalih 9.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!