, ,

Hruščanski vrh – Dovška Baba – Hruščanski vrh – Rožca

Že rojstvo jutra nad Jesenicami je obetalo lep dan. Višje smo šli, lepše je kazalo.

Jesenice, mesto rdečega prahu

Gorazd se javi, da nas zapelje čim višje proti Rogarjevemu rovtu. Dva ovinka nad Zakamnikom odnehamo, saj so kolesnice pregloboke za limuzino na štirikolesni pogon. No, za nekatere ne. Dve ekipi sta se na višje nasajenih jeklenih konjičkih pripeljale do parkirišča na rovtu.

Z razgledom na Očaka potegnemo navkreber proti Hruščanski planini. Pričaka nas prava zimska pravljica. V bistvu je to prva smučarska tura letošnje sezone začinjena z modrim nebom in soncem. Proti Hruščanskemu vrhu je šlo lepo po utrjeni gazi, na sedlu pod vrhom pa se kar ne moremo nagledati kulise Julijcev. Vzpnemo se do Izidorjevega znamenja na vrhu, razgledi od tod pa nas premamijo, da se po grebenu povzpnemo dobrih 50 višincev pod Dovško Babo. Z nami se poda tudi ekipa Extremevitala. V zavetju z razgledi na Hruščanski vrh, Klek, Golico in Stol na eni strani, ter Dovško Babo in Kepo na drugi strani, se pripravimo na spust proti planini Rožca na Avstrijski strani Karavank. Še pred tem pa za nami pricapljajo še Petra, Ajda in Matej. Očitno nas bo z vsakim postankom več.

O spustu nima smisla izgubljati besed. Cel kup prašenja vse do hleva in pastirske bajte spodaj na planini, kjer nam je v usta raztegnjena do ušes le nekako uspelo zliti po piksno izotoničnega napitka. Ker je bil dan še mlad, pršiča pa v izobilju, se nas cela četica (12 vse skupaj) na varni razdalji poda nazaj na Hruščanski vrh. Ekipa Extremevitalovcev nas na vrhu zapusti v nemilosti in gre nazaj proti Hruščanski planini, mi pa skozi pravljično pobeljene macesne nazaj vse do konca planine Rožca.

V tretji etapi se še z vzhodne strani preko sedla Rožca povzpnemo na predvrh Hruščanskega vrha. Od tod sledi spust na vzhod, ki sicer ni bil tako kvaliteten kot prejšnja dva, pa še vseeno ne tako slab, da bi ga preklinjali. Na Hruščansko planino pridemo skozi graben, od koder nam ostane še prečenje planine in smuk čez Rogarjev rovt do avta. Za podrobnejšo analizo in daljšo hidracijo je ob 16.00 uri že kar zmanjkalo časa glede na to, da sva šla z Gorazdom še v nočno. Se je bilo pač treba posloviti od fajn družbe.

V številkah: prehojenih in presmučanih je bilo 17 kilometrov, višincev pa se je nabralo 1550.

Uživali: Jure, Gorazd, pisec in ostalih 9.

Razgled spod Rogarjevega rovta proti Triglavu

Čez Rogarjev rovt

Smrečca

Naša četica

Rožca, Klek

Proti sedelcu

Sosednje občine pa takole

Pogled proti Stolu

Pomežik

Julijci

Razglednica

Po grebenu

Klek, Golica

Naša četica, podaljšana

Na Dovško Babo

Pogled nazaj

Julijci

Hruščanski vrh

Proti Babi

Priprave

Dovška Baba

Kepa

Klek, Golica, Stol… in ostalo

Hruščanski vrh nad meglenim morjem

Prvi zavoji

Jure

Jure

Gorazd

Gorazd

Gorazd

Gorazd

Gorazd

Borut

Borut

Borut

Borut

Borut

Podpisano

Jure v nizkem preletu

V jatah…

Borut

Borut

Jure

Jure

Gorazd

Šank pri sosedih

Zimska pravljica

Ajdka

Projektil

Še daljša četica

Klek

Pocukrane

Pocukrane

Katera je lepša?

Pot v raj

Pot v raj

Okrasje

Klek, Golica

Na vrhu Hruščanskega vrha

Jure

Jure

Gorazd

Gorazd

Ajdka

Ajdka

Prašenje

Maja

Ajdka

Jure

Jure

Jure

Gorazd

Gorazd

Petra

Petra

Petra

Maja

Romantika

Ajdka

Klek

Klek

Na Rožco

Pravljica

Pravljica

Eno samo matranje

Klek

Hruščanski vrh, Dovška baba

Na Rožci

Nazaj proti vrhu

Četica

Nazaj proti vrhu

Klek

V meglo

Pod nami

V megli in soncu

Okrasje Hruščanskega vrha

Med “možici”

Razgledi

Jure proti Rožci

Ajdka

Ajdka

Petra

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja