Korenščica

Vedno, ko navrže tam okrog pol metra frišnega, se zavemo, na kakšni lokaciji preštevamo dneve do svojega bridkega konca.

Dobro jutro

Da so ti dnevi, kolikor jih je pač odmerjeni, čim lepši, je treba včasih potočiti tudi kakšno kapljo znoja.

Skozi Savske jame se je ekipa sankačev že včeraj z ratrakom trudila, da bi bilo tudi drugim čim lepše. Tudi nama je prav prišla zratrakirana cesta vse do pod Markljevega rovta. Od tam naprej sva uporabila sicer nekoliko široko zastavljeno gaz, a je vseeno pomagalo. Po cesti proti Belski planini ne vztrajava do konca, saj so predhodniki gaz potegnili s ceste direkt na Korenščico. Sicer nekoliko kolenogrizno, a vseeno dobrodošlo. Na vrhu bogu čas kradeva skupaj z ekipo s Tržiča. Kljub temu ne dočakava, da bi se megla razkadila.

Tipaje v megli potegneva proti Lepemu vrhu izpod katerega odvijugava v deviško belino zgoraj in spodaj proti bukovemu gozdu nad cesto. Debele bukve nama dajo lepo orientacijo. Vajo ponoviva v gozdu proti Pustemu rovtu, nato pa za nosom v megli proti robu rovta od koder odsmučava proti Markljevemu rovtu. Od tam le še smuk po odlično urejeni progi do cilja sankaške proge v Savskih jamah.

Uživala: Gorazd in pisec.