Kosmatica
Po petkovem večernem študiranju vseh možnih napovedi za vikend, z Janezom zaključiva, da bi imeli mogoče z vetrom nekaj več sreče na severnistrani Karavank.
Z Azro Janeza pobereva v Tržiču, od koder se kar nekaj avtomobilov vali proti Ljubelju. Večina jih tam tudi parkira. Še bolj nelogična je bila na vetrovni dan odločitev tistih, ki so z avstrijske strani vozili navkreber proti Zelenici, saj so z brezvetrja dobesedno silili v vetrovnik na južno stran Karavank.
Na naše veselje ob odprtju okna na avtomobilu ob kontroli dokumentov za predorom na Ljubelju ne začutim nikakršne sapice. Sneg po smrekah še lepo vztraja, zadnja dva kilometra vožnje do gostilne Podnar pa je kot v zimski pravljici. Na parkirišču smo med prvimi, kljub temu pa so tekaške steze že lepo pripravljene skoraj do Mlake, smučarska gaz navkreber pa tudi potegnjena. Z Janezom se čez planino Ogriz podava na Kosmatico, Azra pa med tem odteče nekaj krogov na tekaških smučeh.
Smuka s Kosmatice bi bila seveda boljša, če bi bilo naklona v s pršičem postlanem gozdu nekaj več, a ob dejstvu, da smo na močno vetroven dan našli področje brezvetrja, nam riše nasmehe do ušes. še posebej ob hidraciji pri podnarju ob sladkanju s štrudlom. No, oštir mu lepo Slovensko reče zavitek.
Uživali: Azra, Janez in pisec.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!