Tromsø, turno smučanje v arktičnem krogu

Na začetku letošnje zime me je Jure razveselil s povabilom na turno smučarsko avanturo na Norveškem. Priznam, srce je zaigralo!

Od povabila dalje je bila moja turno smučarska sezona podrejena nabiranju kondicije, višincev in kilometrov na snegu, saj sem se dobro zavedal, da ekipa, ki je že leto poprej “povohala” hribe v okolici Senje, ne bo varčevala z vzponi nad fjordi okrog Tromsa.

Sama odprava se je pričela zgodaj zjutraj 23.2.2018 z natovarjanjem opreme v kombi Kofler Sport. Pot nas je najprej skozi zasneženo Slovenijo vodila do Dunaja, kjer smo se vkrcali na letalo Norvegian do Osla, od tod pa z isto letalsko družbo do Tromsa.

Zvečer smo se z najetimi avtomobili z letališča s skoraj vso opremo (razen Tonetovih smučk in pancarjev ter nekaj hrane) že greli ob kaminu v najeti hiši v Kalfjordu (povezava do hiše).

Po razpakiranju in vselitvi so seveda že sledile priprave osmih neučakancev na prvo turo.

---

Buren, 802 m nad fjordi

---

Sobotno jutro je razodelo kako lep fjord je pred našo hišo. Zajtrk ob opazovanju prelivanja jutranjih barv nad Kaldfjordom in bližnjimi vrhovi: neprecenljivo!

Po tistem, ko se je zehanje prenehalo in ko so bili želodčki napolnjeni, se zapeljemo do dobrih 10 minut oddaljenega izhodišča za prvi vrh, 802 metrov visok Buren.

Že ob vzponu dodobra napolnim spominsko kartico fotoaparata, baterija pa vidno zgublja moč, saj so temperature krepko pod ničlo.

Temu primeren je bil tudi vzpon. Vršni del smo izpustili, saj se nam za nekaj višincev ni zdelo smiselno natikati derez. Tako odsmučamo z rame pod vrhom po sprva precej trdi a še vedno grifig podlagi, nižje pa ujamemo nekaj mehkega napihanca, ki ga z lahkoto primerjam z našim pršičem.

Z usti do ušes se zapeljemo prav do morja, kjer opravimo ekspresno hidracijo s še domačimi zalogami hmeljevega napitka.

---

Finnlandsfjellet, hišni hrib prvič

---

Po jutranji turi sledi spoznavanje kuhinjskih pripomočkov in bele tehnike, s katero smo hitro na “TI”, saj je večina aparatov prišlo iz tovarne v Velenju.

Po okrepčilu se podamo na večerno-nočno turo na “hišni” hrib –  Finnlandsfjellet. Tokrat se v mojem nahrbtniku znajde nekaj več objektivov in stativ. Ne zastonj!

Sončni zahod traja na moje veselje tu nekoliko dlje, saj se sonce že čez dan pomika zelo nizko. Proti večeru pa se najprej skrije za hribe, pa se spet pokaže…in tako dalje, vse dokler se na nebu, nad fjordi in hribi ne pokažejo tiste najlepše barve. Za piko na i se na nočnem nebu prikaže še severni sij.

Po popolnem dnevu nam preostane le še nočni smuk v dolino v zavetje tople hiše v Kaldfjordu.

---

Skittentinden, 1041 metrov nad fjordi

---

V nedeljo se po zajtrku zapeljemo v dolino Kattfjord (Kattfjorddalen), kjer sprva razmišljamo, ali stopiti iz toplega avta ali ne. Prikazovalnik na armaturi avtomobila namreč na izhodišču kaže 15 stopinj pod ničlo. Prvih nekaj sto metrov ravnine ob jezeru Kattfjord (Kattfjordvatnet), kjer domačini s pomočjo zvrtanih lukenj v led lovijo ribe, je zares hladnih, ko pa pridemo na sonce so temperature povsem znosne.

Podlaga je dokaj trda, zato ob vzponu uporabimo srenače, v vršnem delu pod grebenom pa tudi dereze.

Smuka: kar ne moremo se načuditi prostranstvom beline, ki omogoča prav vsakemu svojo linijo smučanja. Po sicer trdi podlagi je smuka uživaška. Seveda pa spet najdemo tudi nedotaknjene flanke z napihančkom, ki smučanju dajejo še dodatne užitke.

Za dodatek se zapeljemo še po cesti naprej do bližnjega Kattfjord, katerega zadnji krak je debelo zamrznjen. Domačini ga s pridom uporabljajo za drsanje.

---

Pod miljoni zvezd na zeleni podlagi, 1. del

---

Po tako lepi turi se seveda prileže tudi odlično kosilo. Priprave so nam šle vsakodnevno odlično od rok. Da pa večer nebi bil preveč dolgočasen, se spet izkaže narava s svojimi čudesi. Na obali fjorda pred hišo se nam sprva zarišejo čudoviti motivi s severnim sijem na nebu. Ko se naveličamo le teh, pa se zapeljemo še proti Tromviku vse do Grøtfjorda.

Nastalo je tole:

---

Salen, 785 m nad fjordi

---

Po tretjem zajtrku v Kalfjordu se skozi hladno jutro zapeljemo čez otok Tromsøya vse do Leirbakkena v Ramfjordu. Parkirišča na izhodiščih turnih smukov so lepo urejena, splužena in označena s tablami in informacijami, kako se lahko lastniku parkirišča lahko oddolžiš za uporabo parkirišča. Seveda v Norveških kronah.

Salen je sicer 785 metrov visok vrh na grebenu, ki pelje do precej višjega Tromsdalstindena (1238 m nad fjordi), na katerega pa se ne podamo, saj je vršni del precej spihan.

Kljub temu pridelamo dobrih 1000 višincev smučarije oziroma vzpona ter dobrih 13 km hoje. Jugovzhodne flanke so bile namreč za prste obliznit, zato se na vrh s skoraj polovice podamo še enkrat.

---

Pod miljoni zvezd na zeleni podlagi, 2. del

---

Po čudovitem dnevu na snegu se seveda prileže hidracija in odlično kosilo v naši hiši, ki jo imamo za precej “varno”. Večer na toplem ob zakurjenem kaminu se spet izjalovi tisti moment, ko stopim na teraso hiše in spet zagledam zeleno nebo.

Pa smo spet šli…občudovat čudeže narave. Aurora je bila tokrat še močnejša, intenzivnejša, barvitejša. Z Janezom se potikava po fjordih skoraj do tretje ure zjutraj.

---

Nordfjellet, 1000 m nad fjordi

---

Na torkovo jutro se podamo v nekoliko bolj oddaljen otok Ringvassøy. Do tja se pripeljemo skozi predor Kvalsund, ki je speljan pod morsko ožino med Kvaloyo in otokom Ringvassøy. Kmalu po tem, ko se z avtom “potopimo” pod morje, ob cesti srečamo prvega losa.

Na izhodišču je spet precej hladno, vzpon pa se kmalu nad cesto prične s prečenjem jezera Ringvannet, kamor domačini tudi pozimi hodijo na ribolov. Jezero je baje bogato tudi z lososi.

Ob vzponu uživamo v čudovitih razgledih, na sam vrh pa se povzpneta le Janez in Tone, ostalim nam nekako ni do sušenja na precej hladnem in močnem vetru.

Flanke od rame gore do jezera postrežejo obilo užitkov, saj je trda stara snežna podlaga prekrita z mehkim puhcem. Le veter nas je nekako odvrnil od ponovnega vzpona proti vrhu.

Kljub temu pridelamo dobrih 800 višinskih metrov in 12 kilometrov hoje oziroma smučanja.

---

Megleni Botnfjellet, 844 m nad fjordi, izlet v Sommarøy

---

Za sredo smo nekako pričakovali, da se bo nad “naše” kraje pripeljala tista težko pričakovana fronta, ki naj bi prinesla nekaj novega snega. Tudi domačini so se nadejali obilnejših snežnih padavin, saj je bilo preteklih 50 dni precej sušno.

No, hudega od vsega tega ni bilo, nekaj belega poprha je prineslo z vetrom, mi pa smo si vzeli čas za počitek. Zvečer se odpravimo le na špancir po mestu Tromsø.

V četrtek kljub slabemu vremenu ne zdržimo več v copatih, zato se odpravimo proti 844 metrov visokemu Botnfjelletu. Izhodišče: Håkøybøen, le nekaj minut vožnje od naše “varne hiše”. Na višini slabih 700 metrov pri oddajniku pade odločitev, da tipanje v megli proti vrhu ni več smiselno, kljub temu, da je pot označena s količki in fluorescentnimi trakovi.

Smučarija v zgornjem delu tipaje, spodaj pa uživaško po novozapadli snežni odeji do parkirišča. Sledi kosilo in popoldanski izlet proti v lepem vremenu čudoviti vasici Sommarøy, kjer si poleg sicer meglenih razgledov privoščimo še pivo v vaški oštariji.

---

Finnlandsfjellet, hišni hrib drugič

---

Ker se tudi na petek sonce kaj dosti ni kazalo, smo naš “hišni” hrib izkoristili za rekreacijo v megli, ki nam je v dveh naskokih ponudil dobrih 800 višincev precej kvalitetne smuke. Vidljivost je bila sicer nekoliko manjša, pa kljub vsemu lepo izkoriščen dan.

---

Kaldfjord v jutranjih barvah

---

Prva jasna jutra na začetku našega bivanja v Kaldfjordu sem igro barv nad morjem in hribi spremljal skozi okno jedilnice ob zajtrku pred turami. Sobotno  preživim na obali pred hišo in okolici.

Jutranja matineja je bila čudovita!

---

Ullstinden, 1093 m nad fjordi

---

Tako, kot se je sobota pričela, tako se je tudi nadaljevala…v lepem sončnem vremenu in z lepimi razgledi.

Tokrat se skozi predor pod Tromsøm zapeljemo do urejenega parkirišča za turaše v Snarbyeidetu. Od tod pa tako kot nekaj prednamcev, najprej v smeri 891 metrov visokemu Svarthamartindenu, nato pa naprej proti Ullstindenu.

No, večino turašev pred nami smo prehiteli, Uroš pa je na goro seveda urezal klasično Tržiško špuro (beri: na gliho!)

Razgledi z gore na vse strani so bili enostavno prekrasni. Svoje so dodali še oblački in meglice, ki so zastirale in odstirale vrhove. Za jagodo na torti je poskrbela še odlična smučarija. Nismo si mogli kaj, da nebi zadnjih dobrih tristo višincev ponovili kar trikrat. Tako na celotni turi naberemo kvalitetnih 1650 višinskih metrov in dobrih 15 dolžinskih kilometrov.

Fotografije bodo verjetno povedale veliko več kot same besede.

---

Soltindan, 1051 m nad fjordi

---

Za zadnji dan naše avanture v Arktičnem krogu smo si izbrali čudovit, dobrih 1000 metrov visok Solltinden na otoku Ringvassøya. Do tja seveda spet skozi predor pod morsko ožino, parkiramo pa tokrat praktično na cesti, kjer je parkirni prostor v ta namen tudi splužen.

Na naše veselje vršni del gore čaka še nedotaknjen. Pred nami je le par domačinov, katerih smučina nas navzdol ne moti, štapne navzgor pa so nam le v pomoč pri vzponu, saj vršni del brez cepinov in derez no osvojljiv.

Tudi tokrat so bile razmere za smučarijo fenomenalne, zato vmesnih dobrih 300 višincev z veseljem ponovimo. Cilj pa: kaj drugega kot morje!

Vse skupaj naberemo dobrih 1200 višinskih metrov in 12 dolžinskih kilometrov.

Lepše skoraj nebi mogli zaključiti te Arktične avanture. Vsi živi, zdravi in z nasmehi do ušes. Nasmehov ni skazila niti cena odličnega piva iz najsevernejše pivovarne na svetu -Mack, katerega smo si privoščili v enem izmed pubov v mestu.

In ja, njihovo pivo je res dobro, še posebej po takšni turi!

---

Pod črto

---

O turno smučarski avanturi okrog Tromsa lahko govorim le v presežkih, saj smo imeli:

• srečo z vremenom
• ravno prav snega
• ravno prav mraza, da nas niso obletavali komarji (tudi 17 pod lediščem)
• čudovito hišo (“prvi red do mora”)
• in kar je najvažnejše: vrnili smo se vsi celi, zdravi in zadovoljni!

Sam sem imel izredno srečo, da sem enajst dni lahko preživel v eminentni družbi, zato HVALA:

• Juretu za povabilo, vodenje, neumornost pri iskanju tur…in še bi se dalo naštevati…
• Vojku za preudarnost, odlično družbo tako v kuhinji kot v hribih…
• Janezu za neizmeren vir smeha!
• Tonetu za špuro, čeprav jo nismo potrebovali…
• Urošu za vse oprane cunje, prevožene kilometre…
• Brinu za občutek varnosti, saj je z njim v ruzaku obvezna oprema skalpel in vsa pomožna oprema za hitre operacije. Seveda tudi za kulinarične presežke…
• Maticu, ob katerem smo se nenehno lahko zavedali, kako je biti rosno mlad!

Ekipa, top je blo!

---

Statistika v metrih:

Od 23.2.-5.3.2018 smo v Arktičnem krogu prehodili in presmučali okrog 100 km, s tem, da smo pridobili 10 km višine.

Prešteti so le metri opravljeni v hribih nad fjordi. Tistih z letali nismo šteli.

Pri iskanju tur smo si pomagali z vodničkom:

Ski Touring in Troms
Avtor: Espen Nordahl

 

 

 

 

 

 

 

 

 

---

Koristna povezava: ZEMLJEVID

---

Še statistika v €:

• prevoz na Dunaj in povratne letalske karte Dunaj – Oslo – Tromso: 355 €
• rent-a car in stroški goriva: 170 €
• bivanje v najeti hiši v Kalfjordu: 155 e
• stroški nabave v trgovinah: 80 €
• ostali stroški: približno 140 €

Za slabih 900 € sem torej doživel nepozabno dogodivščino, čemur lahko rečem na koncu le: lepo porabljen denar.

Sicer pa štejejo le zgodbe in spomini!