Korenščica, preden se dan poslovi

Že med včerajšnjo turo so me bile same oči in predstavljal sem si, kakšen je ta “nekoristen svet” nad Jesenicami v drugačni svetlobi.

Kmalu po včerajšnjem pršičarjenju s Korenščice začnem brskati po vseh možnih vremenskih prognozah. Povsod pridem do podatka, da naj bi se po 16 uri oblačnost nad Gorenjsko nekako umaknila jasnini. Spakiram ruzak in ponovim vajo od včeraj. Tokrat sam.

Večino poti hodim pod gostimi oblaki, pri koči na planini Svačca pa le tipaje napredujem skozi megle, ki se podijo nad hribi. Sprva sem že izgubil upanje, da bom poln ruzak foto opreme sploh uporabil. V mislih sem že premleval, kako najhitreje pospraviti cucke s smučk, se okrepčati in vsaj uživati v smuki.

Pa se je obrnilo čisto drugače. V pravem trenutku so se meglice dvignile, nad mano jasno nebo, pod mano oblačno morje. Sonce pa je na nekoristen svet metalo zdaj takšen zdaj drugačen odtenek svetlobe.

Nastalo je nekaj fotk razgledov, ki se jih nekako ne naveličam.

Aja, še to: smučarija je bila še vedno precej podobna včerajšnji, le, da so bili desno in levosučni zavoji primerni svetlobi, ki je iz minute v minuto pojenjala. S pomočjo čelke sem prav hitro spet na izhodišču nad Pristavo.