Kovk (Monte Cocco)

Na sicer kislo četrtkovo jutro se po Juretovi nočni v Matijev kombi nabašemo dokaj pozno. Pot nas pelje do Danice na Dovjem, kjer poberemo še Kristijana in Anito, ki nam pričara sonce z domačim štrudlom. Še sreča, da ga jemo prav ob četrtkih 😉

Nad Ukvami

Skozi Gornjesavsko dolino še tuhtamo kam se bomo sploh zapeljali. Pod Višarskim smučiščem se odločimo, da gremo pogledat razmere na Kovku. Po zgledno spluženi cesti se po dolini potoka Ukve zapeljemo do oštarije na koncu doline, kjer vprežemo pse in hajd v brege.

Špuro po 10 – 20 frišnega so nam že naredili ta zagnani iz sosednje Italije. Ostane nam le še uživanje v zimski pravljici.

Vrh nam postreže z vetrom, zato se kaj dolgo ne zadržujemo, pa tudi razgledov danes ni bilo. Tudi veter je bil kaj kmalu pozabljen, saj so nas spodaj čakale nezvožene bele poljane.

Na vrhu sicer nekoliko spihano, a kaj kmalu pridemo do suhca, ki se v spodnjem delu “smučišča” sicer nekoliko ojuži, kar pa ne pokvari celotne ture.

Na izhodišču se z nasmehi do ušes odžejamo, pri Danici na Dovjem pa opravimo še analizo kot se spodobi.