Kovk (Monte Cocco)

Oni zgoraj so ga v noči na četrtek dol metali z lopato, zato izbiramo med “varnimi” turami. Peterica se zapeljemo skozi zasneženo Gornjesavsko dolino v Ukve, od tod pa že na znano izhodišče za Kovk in Lepi vršič.

Janez navkreber

Cesta do gostilne pa tudi še naprej je zgledno splužena. Tudi parkirišče je očiščeno, tako, da tudi s kombijem nismo imeli težav.

Matic, Rok, Janez, Tomaž in moja malenkost se zaženemo v že urezano špuro, ki nam odlično služi do polovice poti na vrh Kovka, kjer ujamemo predhodnike iz sosednje Avstrije in Italije.

Z družnimi močmi utremo gaz na vrh izmenjajoč se na vsakih 50 metrov. Nekaj turašev, ki so verjetno pričakovali špuro proti Lepemu vršiču, je že prej odnehalo. Po pravici, niso kaj dosti zamudili, razen nekaj lepih razgledov v sicer oblačnem dnevu.

Snega je bilo danes več kot preveč, na nekaterih mestih čez meter. Smučanje je bilo temu primerno. Hitrost smo iskali v gazi, ki smo jo utrli gor grede, po parih zavojih v celcu pa se veselje kmalu konča. Le v spodnjem delu pod prvimi vikendi, je bila smučarija uživaška, saj je snežna odeja nekoliko tanjša. O Janezovih tehničnih težavah ne bom pisal..naj ostane le zabeležka za spomin 😉

Na poti domov poskrbimo še za hidracijo pri Danici, kjer srečamo še Francija P. Ob prijetnem pomenku se je čudovit dan prevesil v večer.