Planina Ovčarija 2018
Kot je že v navadi nekaj zadnjih let, nas je v aprilskih dneh spet potegnilo na odklop v Smodlakov brlog na Planino Ovčarija in v Fužinske hribe. Predhodnico smo opravili že teden poprej, saj je bilo treba brlog najprej odkopati.
Kot prva ekipa se v sredo 12.4. na pot podamo Janez A., Uroš in moja malenkost. Z avtomobili se tokrat pripeljemo skoraj do Matjaževega grabna, od koder na smučeh nadaljujemo proti Planini Blato. Cesta ima že nekaj kopnin, zato nam nekaj počepov ob snemanju in zapenjanju smuči ne uide.
V slabih treh urah smo v brlogu.
Četrtek skoraj cel dan po malem dežuje, kar se pokaže kot idealna priložnost za reševanje sveta. Če se danes ozremo okrog sebe, lahko opazimo, da smo ga očitno spet uspešno rešili.
V petek se vreme popravi do te mere, da v sicer oblačnem in meglenem vremenu dosežemo Rušnato glavo, ki jo po presenetljivo smučljivem gnilcu nato odpeljemo v čudovitem spremenljivem vremenu. Sončni žarki obsijejo vršace, pa jih oblaki spet zakrijejo, meglice zastirajo in odstirajo razglede. Narava je res fascinantna.
Še bolj slikovit je bil konec dneva, ki ga preživimo na razglednem kuclju pred brlogom.
Uroš naju že popoldne zapusti, na planino pa najprej prikolovratita Nino in Tomaž, ob koncu dneva pa še Johan.
Večer mine ob pestri debati, zbudimo pa se v čudovito jutro brez oblačka. Sam si dan podaljšam z zgodnjim vstajanjem in ogledu jutranje matineje. Ruševci imajo spet veselico. Veseli me, da njih število ni upadlo, nasprotno, naštejem jih več kot lani.
Po zajtrku se podamo pod Malo Tičarico in po dolini dosežemo greben pod Kopico. Razmere so dokaj stabilne, zato se podamo na vrh. No, skoraj na vrh, saj je sam vršni greben tako ošpičen, da človek ne ve ali hodi po opasti ali po trdni podlagi.
Smuka v dolino med Vogli in Kopico je po ravno prav odjenjanem snegu odlična. Spodaj spet vprežemo cucke in se podamo na že teden poprej obiskan Zadnji Vogel. Na vrhu nismo prvi na to čudovito soboto, pa tudi zadnji ne. Po dobri uri martinčkanja odsmučamo proti Dednemu polju, kjer še enkrat vprežemo cucke in se podamo do brloga. Tomaž z Dednega polja potegne proti domu, mi pa reševat svet na kucelj pred brlogom. Zvečer nazdravimo še zmagi Železarjev, ki osvojijo nevemkaterože zvezdico v hokeju.
Nedeljsko jutro je spet nekoliko skisano, zato po zajtrku uredimo brlog in se odpravimo nazaj v civilizacijo.
Tokratni tradicionalni odklop ni zajemal prav veliko smučarije, je pa zagotovo pripomogel k utrjevanju prijateljstva med udeleženci predvsem pa paši možganov. Svoje je seveda dodala narava z obilico snega in čudovito kuliso.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!