Triglavska jezera in ples zvezd

Oktober, ko iglice macesna ozaljšajo hribovske poti, ko je zrak ravno pravšnje temperature za pretegnit pljuča.takrat je čas za odklop pri Triglavskih jezerih. Lani sva z Metko še ujela zadnji dan, ko

je bila koča pri Triglavskih jezerih odprta. Letos konec oktobra na lep sončen dan zdražim Anžeta in popoldne jo že mahneva proti planini Blato.

Prva postaja.planina Viševnik. Oskrbnik in oskrbnica imata še opravke okrog hiše, srečava pa še Lizo, ki je mimo pripeljala skupino turistov. Par besed, vsak pol radlerja, uživanje v razgledih čez macesne tja proti Debelemu vrhu,. potem pa naprej proti planini Ovčarija.

<!–more– >

Planina Ovčarija počiva v jesenski tišini, midva pa z njo.

Nadaljujeva čez planino proti Štapcam, pod Malo Tičarico. Zadnji sončni žarki nama grejejo skale čez Štapce, midva pa uživava v razgledih. Tišina, ki jo lahko poslušaš in pa zadnji sončni žarki.

Spustiva se proti koči pri Triglavskih jezerih, razpakirava svoje ruzake v bivaku, si posteljeva in še brez čelke pomalicava. Ko se noč spusti nad tiho dolino se podava do Dvojnega jezera.in uživava ob plesu zvezd.atoledo

In ko preštevava zvezde, rečeva dve-tri moške, pogruntava, kako smo majhni pod vso to lepoto.se podrzava spat. Naslednje jutro naju ne zbudi hupa živčnega šoferja v bližnjem križišču. Tišina naju pusti spati do poznega jutra.ko je treba spet nazaj v realni svet. Čez Štapce, Ovčarijo, Dedno polje, Planino Jezero do Blata.pa na pir v Srednjo vas 😉