Stockholm Archipelago 2012

Že lani, ko smo Petru v Norra Stavsuddi vrnili izposojene kajake, smo se odločili, da bomo zadevo ponovili naslednje leto. Leto je bilo hitro naokrog, ekipica veslačev pa se je povečala s tri na šest. Tini, Matotu in meni se pridruži še Mare, ki je mesec dni z Matotom plezal po Skandinaviji in pa Katja in Lukc, ki sta prav tako zaključevala več kot enomesečno potepanje po severu.

S Tino iz Benetk priletiva v Skavsto, od tam z avtobusom do Stockholma kjer naju na avtobusni postaji pričaka Mato, nato pa gremo skupaj do prijatelja Samirja na otok Lidingö. Leto dni se nismo videli, zato se med debato večer hitro obrne v noč.

Naslednje jutro nas Samir vseh šest nabaše v enoprostorca in nas zapelje do postaje na otoku, kjer se vkrcamo na trajekt, ki nas v dobrih dveh urah prepelje do Norre Stavsudda. Peter nas je pričakoval, tako, da je na postaji pripravil samokolnice za našo prtljago, s katerimi se transportiramo na drugo stran otoka do njegove trgovine in izposojevalnice kajakov.

Sledi nalaganje prtljage in hrane v kajake nato pa uživaško veslanje med otočki. Krenemo proti otočju Lådna, od tam zavijemo skozi ožine otočja Hjälmö nato pa na otočju Gällnö poiščemo prostor za naš tabor na enem izmed otočkov, kjer smo spali že lani.

Prebudimo se v lepo jutro…

…uživamo v jutranjem miru, ob ognju si pripravimo zajtrk. Gob je letos več kot lani, zato je Luka že navsezgodaj gobar.

Po zajtrku pospravimo svojo kramo v kajake in odrinemo. Že kmalu po prvih zavesljajih nedaleč od nas opazimo tjulna, kako nas zvedavo opazuje. Uživamo v jutranjem soncu, veter ni premočan, opazujemo pogruntavščine, ki so si jih domačini zgradili na vodi. Ena izmed takih je plavajoča savna.

Veslamo med otočji Hjälmö in Lådna, si tu in tam privoščimo počitek, malico nabrano v gozdu…

Po krajšem počitku se iz zavetja otočij podamo čez manjši preliv v zavetje otočjea Träskö, veslanje pa nadaljujemo mimo  Söderboudda, nato pa spet čez preliv proti otoku Trasko Storo z njegovimi otočki.

Za cilj tega dne smo si izbrali savnanje na otoku Trasko Storo. Najdemo jo, zakurimo v gašprčku v njej, uživamo…

Po savnanju nam preostane le še nekaj minut veslanja do že prej ogledane točke, ki smo si jo izbrali za tabor.

 

Tretji dan se prebudimo v sončno jutro. Jutranje kurjenje tabornega ognja, zajtrk, pospravljanje opreme v kajak, nato pa veslanje okrog otočja Trasko Storo. Uživamo v mirnem morju in raziskovanju narave. Na poti tokrat srečamo vidro, ki se prav tako kot tjulni ob prihodu naših čolnov preventivno poskrije v vodo.

Pred prehodom čez nekoliko bolj odprto morje v smeri Finhammna še kratka pavza…

Ko dodobra pretegnemo noge se napotimo proti otočju Finhammna. Ob hostlu na tem otočku stoji tudi oštarija. Lani smo šli mimo nje, tokrat nam ni uspelo. Pivo je sedlo…čaj pa tudi…so rekle dečve 😉

Po okrepčilu se okrog otočja Finhammn podamo proti zahodu ob otoku Ingmarsö. Vreme se čez dan spreminja, tako, da se na nebu dogaja prava drama. Nekaj dežja in pa vetra nam tokrat pobere nekaj več moči, smo pa zato nagrajeni z lepimi prizori…

Na sosednjem otočju Grytan najdemo zavetje in postavimo šotore, zakurimo…večer se lahko začne.

Četrti dan se zopet prebudimo v sončno jutro. Ustaljena praksa…zajtrk, pretegovanje kosti, mišic, kurjenje tabornega ognja, pospravljanje tabora, pakiranje, potem pa novim dogodivščinam naproti.

Zaveslamo tokrat po severni strani otočja Ingmarsö zopet priti Finhammnu, nato pa čez daljši preliv proti otočju Moja.

Seveda brez postankov in pretegovanja ne gre. Stockholmski arhipelag je po svoje prav zanimiv. Le nekaj metrov od obale si človek lahko nabere borovnice, gobe, jabolka…

Tudi ta dan nam veter ni prizanesel, vendar smo imeli pred seboj jasen cilj…doseči bivak na otoku Storo, kjer smo spali že lani. Večer se začne s peko pizz v odprtem kaminu bivaka, nadaljuje s spanjem v posteljah – cel luksuz, zjutraj pa seveda “obvezna” fiskultura 😉

Ker smo ob večerih pri pripravi hrane, še bolj pa pri konzumiranju le te zelo pridni, nam seveda zaloge počasi presihajo. Zato ni druge, kot da najdemo eno izmed redko odprtih trgovin v arhipelagu. Skozi kanale otočja Storo odveslamo proti otočju Moja v Berg…vasico s cerkvijo 😉

Prav zanimivo, kako smo se zapodili med police polne živil. Ko svinje v buče. Ja seveda je bila dilema katero pivo nabavit. Seveda smo se v vsakem primeru odločili pravilno, saj smo ga nabavili več kot ponavadi…ker je v kajakih že nekaj prostora 😉 Po nabavi v trgovini še zaprosimo, če si na njihovih vtičnicah lahko napolnimo zabavno elektroniko…med tem sprehod po vasici in praznjenje pločevink piva. Po vetrovnem morju si privoščimo še obisk savne. V takih trenutkih, ko te veter dodobra prepiha dobi savna tisti pravi pomen. V času savnanja gre čez nas še ploha, tako, da sta dve muhi na mah.

Napolnjenih kajakov poiščemo zavetje na sosednjem otočju. Ob tabornem ognju zopet zadišijo specialitete…nas pa polnih želodčkov in prijetno utrujene počasi pobira.

Šesti dan nas čaka kar nekaj veslanja skozi otočje Landholmena, nato pa po dokaj odprtem morju proti Sandhamnu. Moč vetra ni bila zanemarljiva, tako, da je bil dan kar naporen. Po odprtem morju smo iskali točke, ki bi nam lahko nudile zavetje, nekaj lepih kotičkov pa smo izkoristili za počitek.

Sandhamn, precej obiskana poletna destinacija, kjer naj bi na bencinski črpalki nabavili dodatne plinske kartuše za naše gorilnike…pa je bila črpalka zaprta-do naslednjega dne. Imamo pač srečo.

Tako nam preostane le še iskanje zavetja, kjer si postavimo šotore. Najdemo zaliv na otočkih nasproti otoka Västerskaten. Taborni ogenj, večerja….zzzz

Sedmi dan je spet čas za savno, tako da po južni strani otočja Solberga veslamo do otoka Nämdö.

Savna je ena manjših kar smo jih obiskali, zato jo tudi hitro segrejemo na …hm, zelo vroče 😉

Dan se med tem počasi prevesi v pozno popoldne, zato se počasi podamo v iskanje primernega prostora za tabor.

Šotore postavimo na enem izmed otočkov otočja Solberga. Večer je bil lep, prav tako naša soseska…

Osmi dan našega veslanja nas dopoldne spremlja sonce in veter. Kajake usmerimo proti severu ob otokih Halvan, kjer naletimo na dokaj visoke valove. V zavetju zaliva pred otokom Styrsvik naredimo kratek odmor in prvič nase nadenemo reševalne jopiče (verjetno smo bili edini v celem arhipelagu, ki jih nismo uporabljali ;). Nato pa prečimo dokaj odprt in valovit preliv proti zavetju otočja Djurö in Skarpö. Tu zaveslamo v mirnejše morje proti našemu izhodišču Norrastavsuddi in Perotovi trgovini. Ker je napoved za naslednji dan slaba, se pri njem oskrbimo z dodatnimi ceradami.

Po nabavi odveslamo proti že od lani znanem zavetrnem zalivu, kjer postavimo pravo cigansko naselje 😉 Tu se izležavamo do naslednjega popoldneva, ko naj bi se po vremenski napovedi spet pokazalo nebo.

Seveda je bil poleg ležanja čas tudi za kavo…traparije… 😉

Popoldne je spet čas za savno. Odveslamo do že poznane savne na otok Trasko Storo. Med potjo srečamo pastirja s svojo čredo ovac na splavu in pa “rezervni” Triglav sredi morja.

Med tem, ko Mare poskrbi za ogenj, se sam sprehodim po otočku.

Po savnanju smo lepi, čisti…ta pravi za foto šuting za najnovejše kataloge pokrival…

Po foto šutingu nam preostane le še veslanje proti že postavljenemu taboru. Naslednje jutro me že preležanine vržejo iz spalke. Lepo jutro pa vabi po sprehodu po otočku…

Po zajtrku in vkrcanju vse šare v kajake odveslamo proti Perotu v Norro Stavsuddo, kjer vrnemo izposojeno opremo in na soncu počakamo prihod trajekta, ki nas odpelje nazaj v Lidingö.

V Lindigu nas pričaka prijatelj Samir s flaškonom po njegovem najslabšega Whisky-a. Glede na to, da je bil flaškon v zelo kratkem času prazen, se ne strinjam z njim 😉 Vožnja s Samirjevim Defenderjem je pa itak nekaj posebnega…

Pri Samirju je že vse nared…meso v paci, pivo na hladnem…lep večer je bil.

Naslednje jutro se poslovimo. Lukec in Katja z avtom potegneta proti trajektu in proti Sloveniji, Mato in Mare se še par dni paseta po Švedskem, naju s Tino pa Samir odpelje v središče Stockholma na avtobusno postajo od koder se odpeljeva na letališče v Skavsto…nato pa s frčoplanom v Benetke. Prva sva bila doma 😉

Tokratno potepanje po že znanem Stockholmskem arhipelagu je bilo spet nekaj posebnega. Nova doživetja, novi kraji, spoznavanje samega sebe, spoznavanje drugih…

V desetih dneh smo preveslali med 180 in 200 km (na žalost je Matotov GPS odklonil poslušnost), kar je čisto dovolj ob podatku, da smo veslali v precejšnjem vetru in s skoraj celodnevno vmesno pavzo predzadnji dan. Še vedno je arhipelag dovolj velik…da bi šli lahko še kdaj tja 😉

Ob koncu bi se rad še zahvalil tistim, ki so nam pri popotovanju kakorkoli pomagali:

Alpinsport Bohinj  – en velik HVALA za vsako izposojo kajaka posebej…punce in fantje, najboljša ekipa ste! 😉

Vigorground – hvala za športno prehrano. Mule bari so sedli 😉

GSM štacuna – hvala za tehnično podporo 😉

Prijon sport center – hvala za popuste pri nabavi opreme

Rider.si – hvala ekipi za moralno podporo in izposojo opreme

Perotu za daleč najbolj ugodno izposojo kajakov v arhipelagu

Še stroškovnik: splošno prepričanje je, da je Švedska draga država. Je, če se človek prehranjuje v restavracijah, spi po hotelih. Po drugi strani pa se da takole popotovanje spravit v okvir 500 EUR.

Prevoz iz Ljubljane do letališča Marco Polo v Benetkah in nazaj: 53 EUR

Letalska karta med Benetkami in Skavsto: 136 EUR

Najem kajaka za 10 dni: 140 EUR

Avtobusni prevoz med Skavsto in Stockholmom, trajekt od Lindiga do Norre Stavsudde in nazaj, nabava hrane in pijače: 170 EUR

Ni drago za tako doživetje 😉

Še fotka preveslane poti iz Google nam ljube Zemlje: