Od pomladi do jeseni

Lani je pomlad dobila svoj prispevek, letos, nič manj oboževana, jo le na kratko preletim. Še vedno je najlepša…tako kot vsi letni časi 😉

Kdaj se prične pomlad? Ko zvončki pobelijo močvirnata tla na Srenjskem rovtu, ko se Struška odene v živahne barve encijana in avriklja, ko Golica dobi belo kapo, ko nad mestom ključavnice pobelijo travnike, ko teloh išče sončne žarke in ko lepi čeveljc sramežljivo kaže svojo lepoto v najbolj skritih kotičkih gozda…

Jap, po hribih je še sneg, življenje pa se prebuja. Žužki se pasejo po prvih cvetovih, svizci prilezejo iz svojih katakomb…

V hribih je vedno lepo, včasih še posebej…

In pomlad so tudi čarobna jutra v hribih, v katerih uživajo ruševci…takšni in drugačni ;

Ko se pomlad prevesi v poletje niti jutra niso več tako hladna. Takrat paše hlajenje..takšno in drugačno, jutra pa še vedno znajo biti čarobna…

Seveda pa poletja ni brez morja… Najde se čas za nove kraje, prijatelje, nove prijatelje in nove obraze, več obrazov… 😉

In ko vročina še vedno ne popusti…so spet hribi tisti, kjer je lepo..

Ko tole pišem na vrata trka jesen. V predsobi pa dve torbi z avionsko karto proti Stockholmu. Arhipelag, prihajaaaaaam 😉