Pomlad

Pomlad…eden izmed mojih štirih najlepših letnih časov 😉 Narava dobi nove barve, novo obleko, novo življenje, novo upanje…

Mimo češnje ob cesti se vsak dan pelje nešteto ljudi… Jo kdo pozdravi tako lepo kot ona pozdravlja nas?

Na sosednjem hribu se ji ob bok postavi na novo obarvana breza…na svojem kuclju je “ta glavna”.Višje nad vasjo skozi zadnje zaplate snega pokukajo prve kronce… Čeprav rastejo na skoraj vsakem vrtu so tiste tam gor najlepše. Spominjajo me na otroštvo in vsakič, ko grem tja v mislih odpotujem za dobrih 30 let nazaj.Namesto markacij na poti proti Veliki planini te pozdravijo kurice…

…planina pa zamenja barvo. Še pred nekaj tedni je pastirske stanove prekrival sneg, zgodaj spomladi pa lahko našim mulčkom objasnimo, zakaj je krava Milka drugačne barve 😉

Smučarje zamenjajo konjeniki…Pa ni samo na Veliki planini lepo.

Nad mestom pogled na Golico ozaljšajo poljane Ključavnic. Cel svet naslavlja to cvetje z Narciso, le v naših krajih smo povzeli ime iz pravljice, ki govori:

˝Nekoč je Bog posvaril čebele, naj nikar ne delajo in nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. Čebele pa ga niso ubogale in zato jim je med v ključavnicah ‘zaključil’. Dočim je namreč sladki sok poprej neovirano prihajal v cvet, je Bog takrat rastlinam pod cvetom v stebelcu ustvaril bunčico in z njo soku zaprl dohod v cvet, da ga čebele ne morejo več srkati.˝

Na travnikih kapljice vode, ki so bile še pred nekaj tedni v obliki kristalčkov, dobijo novo podobo…

Tudi do gozdnega podrastja že posije sonce in cvetje kar tekmuje v svoji lepoti.

Poljsko cvetje prav nič ne zaostaja v tem tekmovanju…

Še regradova lučka polepša pogled proti modremu nebu…če ležiš v travi 😉Malo više nad travnikom sadno drevje že pridno obletavajo čebele.Višje v hribih, kjer sta doma mir in tišina se iz zimskega spanja prebudijo in zvedavo raziskujejo svet okrog sebe tiste male nagajive živalice iz reklam za čokolado. Vse sorte uganjajo tam pod stenami visokih hribov…samo čokolado zavijat jih pa še nisem videl 😉

Včasih jim prav zavidam. Zimo prespijo, ko pa se prebudijo je vse okrog njih pisano in dišeče…

Zraven vsega tega pa še uživajo v prekrasnih razgledih…Tudi “drobni inventar” je že v zraku in se pridno napaja na barvitem cvetju.In ko se ob vodi pod gorami razcveti lepi čeveljc, takrat…takrat je že čas za kratke hlače in šlape…

…saj biser med gorami že vabi…

Ja, letošnja pomlad je bila spet lepa, polna svežine, barv, življenja, upanja…in poti.

1 reply

Trackbacks & Pingbacks

  1. […] imajo spet novo podobo, Montaž z okoliškimi vršaci je spet pobeljen, svizci na Pecolu pa so se verjetno še malo obrnili v svojih brlogih pred spomladanskim prebujanjem.Spet […]

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja