Debeli vrh nad Lipanco, Veliki Selišnik

Po nedelji preživeti v službi, se na ponedeljek prileže odklop v neobleganih hribih. Žiga predlaga Debeli vrh, pridruži pa se nama še Matic.

Balzam

Zbor še skoraj v temi v Gorjah, nato pa se s pomočjo Žigovega višje nasajenega jeklenega konjiča pripeljemo na željeno izhodišče za Debeli vrh. Kaj kmalu po štartu se nam oblačno nebo začne odstirati, obenem pa se znajdemo v pravi zimski pravljici.

Nočni poprh je na macesnih odložil nešteto kristalčkov, ki so se lesketali v jutranji svetlobi. Ko dosežemo višino nad oblaki, občudujemo še mavrice pod nami, hribi pa so vsled očiščenega ozračja tako rekoč na dosegu roke.

Najprej se po trdi podlagi povzpnemo na Debeli vrh, od koder smučamo v konto pod Velikim Selišnikom, od tod še enkrat vprežemo cucke in srenače. Osvojimo še Veliki Selišnik, od koder smučamo proti izhodišču do ceste proti spomeniku.

Smučanje z Debelega vrha odlično, po trdi podlagi, ki drži smučarja. Na njej le nekaj centimetrov nočnega poprha, ki le še doda piko na I. Po vzponu na Veliki Selišnik je sonce že naredilo svoje, zatorej smuka po nekoliko mehkejši podlagi, ki pa se še vedno ne predira in omogoča brezskrbne zavoje. Sem in tja preseneti le kak kvadratni meter napihane klože, ki jo je pač potrebno obravnavati nekoliko drugače.

Skozi gozd do avta spet po trdem, še posebej v zaključnem delu, kamor sonce danes ni posijalo.

Analiza čudovitega dne sledi ob topli peči v hotelu Jelka, kjer je pravi otroški živ žav.

Ko bi le vsi ponedeljki bili taki!