Rudno polje-Plesišče-Pl. Konjščica-Sleme-Pl. Konjščica-Rudno polje
V preteklem tednu smo pokopali pusta. Očitno slabo, saj je že kmalu po pepelnični sredi od začelo naletavati. Nam je prav!
Smučke so že nekaj dni v avtu na”stand by”, oprema tudi, za turo pa smo si tudi kmalu enotni, da gremo nad Pokljuko. Ob osmi uri smo ekipa Žiga, Tomaž, Janez in jaz na Rudnem polju.
V čudoviti zimski pravljici se napotimo v smeri Viševnika. Glede na snežne razmere in nevarnost plazov se odločimo, da pred Viševnikom zavijemo levo, na dokaj neobljudeno Plesišče.
Usta do ušes na naših obrazih odražajo dejstvo, da smo tak dan čakali že lep čas.
Na sedlu pred vrhom Plesišča občudujemo špuro dveh turašev s psom proti Viševniku. Dan po sneženju se nam ne zdi ravno idealna linija…pač vsak po svoje.
Kaj kmalu dosežemo vrh Plesišča. Nebo je oprano, razgledi pa čudoviti…
Po kratkem predahu in okrepčilu se zapodimo v pršič skozi redek gozd v smeri proti planini Konjščica.
Nižje nad planino Konjščica se odpre še nekaj lepih flank.
Nasmejani po prvem teku občudujemo planino Konjščica.
Ponovno vprežemo pse, nato pa navkreber proti Slemenu levo od Ablance.
Na Slemenu se nam odpirajo razgledi na vse strani.
Ogledamo si še presmučano Plesišče, nato pa v pršič.
Snega je bilo ravno prav že na oni strani s Plesišča, tule so flanke še bolj odprte predvsem v zgornjem delu. Temperatura ravno pravšnja, da nam ga ni ojužilo…preostalo nam je le še vriskanje.
Po užitkarskem vijuganju nas čaka še vzpon s planine Konjščica nazaj na pot proti Rudnemu polju.
Smuka izpod Plesišča v smeri proti Rudnemu polju je bila bolj “po jajcih”, saj na tej strani snega nekoliko primanjkuje za brezskrbno vijuganje…kar pa ni pregnalo nasmehov na naših obrazih.
Sledila je še analiza ture in hidracija na terasi hotela na Rudnem polju, kjer srečamo še Stojana, kije užival na Viševniku. Mogoče pa le bo nekaj zime letos 😉
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!