Viševnik

Na Pokljuki nas modeli z BMW-jev z odprtimi strehami pisano gledajo, ko s prtljažnikov vlečemo smučarsko opremo.

Prav zgodnji nismo bili, saj verjetno tudi sredi noči ne bi ujeli pretirane zmrzali in pršiča. Po od iglic umazani zasneženi cesti se da do smučišča priti še na smučkah, med tem, ko je samo smučišče bolj primerno za nabiranje visokogorskega regrata. Nad smučiščem spet stopimo na smučke. Vztrajamo vse do vršnega grebena Viševnika, kjer jih pri vstopu na severno flanko odložimo.

Po razglede na vrh se odpravimo peš. Po kratkem debatnem krožku sledi sestop do smučk in smuk na severno stran do Zgornjega Jezerca. Vstop v flanko nekoliko zoprn, nižje po starem snegu ujamemo nekaj lepih zavojev, v najlepši flanki nad Jezercem pa se skoraj 20 cm novega težkega snega rado odpelje pod nogami. Sicer počasi, pa vendar.

Spodaj še enkrat vprežemo premočene cucke in gas do Srenjskega prevala po razglede. Opazujemo smučarja z Velikega Draškega vrha. Tako od daleč je imel približno podobno smuko kot mi. Zadnje snežne padavine pač niso šle v prid naši sorti sportašev.

S Srenjskega prevala odvijugamo iščoč star nepokrit sneg. Proti Kačjemu robu sledi nekaj poganjanja in štanfanja, nato pa čez Avšje proti vrhu smučišča, kjer smučke romajo na ruzake.

Sledi še hidracija na parkingu in obisk terase v Gorjah.

Uživali: Miha, Matej, Dražen, Gorazd in pa legende Slavo & Jure – Hefo.

Fajn dan je bil.