Mala Mojstrovka, 2332 m
Napoved je lepa, je treba izkoristit prost dan pred nočno. Glede na to, da so vsi turaši po službah ali na pol polomljeni, se odločim, da jo mahnem na Mojstrovko. Itak bo obljudena.
Dokaj pozno, ob devetih, se priklatim na Vršič, avto parkiram na že kar zasedenem parkirišču, se opremim in jo na peš usekam po plazovini proti Vratcam.
Sonce je naredilo svoje in vrhnja plast snega je bila že toliko omehčana, da je bila hoja po štapnah predhodnikov udobna. Na Vratcih dohitim starejšega možakarja…iz Avstrije prihaja. Ja ja, lepe hribe imamo 🙂
Pogled na prehojeno daje novih moči.
Od vratc nadaljujem pot po sedlu. Nekaj pred izstopom iz Pripravniške grape srečam Ksenijo. Pove, da jo je Jure mahnil skozi grapo proti Vršiču, ona pa gre po poti pristopa navzdol. Stopim do vstopa v grapo…naredim par fotk…
Ker sonce že kar pošteno pripeka jo mahnem naprej proti vrhu Male Mojstrovke. Na vrhu sem sam in prvič doživim brezvetrje. En sam užitek. Kamorkoli se obrneš je razgled za vikat. Sledi obvezen počitek, malica in fotošuting.
Kotovo sedlo izgleda prav mamljivo. Ideja za naslednje dni.
Po počitku si nataknem smuči in se odpeljem pod sedlo med Mojstrovkama. Sneg je pravi spomladanski. Putrček. Spet užitek. Med smučanjem se parkrat ustavim in uživam v razgledih.
Pogled nazaj na presmučano… Smučam po nekoliko bolj ojuženem snegu v Drevesnico. Smučarija je še vedno prav užitkarska.
Ko presmučam, kar se je presmučati dalo snamem elanke in peš nadaljujem po zgornji poti do Vršiške ceste.
Sonce je že tako močno, da na prisojnih legah že kar buhti.
Pomlad je tu…za mano pa še en perfect day.
Mato, bom dons probou popraut 😉
Ti, tam si neki smuče narobe postavu k si jh slikal… Sm kuj opazu da neki ni v redu:)
Se po “melišču” po letni poti da presmučati do Vršiča? Hvala za odgovor!
Miha, melišče je še lepo smučljivo, snega je še dosti. Zjutraj je še precej trdo in temu primeren rodeo. Predvčerajšnjim je blo kopno le po grebenu nad vratci oziroma škrbino…cca 100 metrov.
Ja prou hudga ni blo 😉
Ja nč prov trpu si.