Prednovoletne Mrežce

Se nas hitro nabere za dva, tri avtomobile zadnje čase, samo da se najde čas in kolikor toliko pametno vreme. V Gorjah zbor, nato pa najprej na Pokljuko povohat, če je slučajno zgornja cesta proti spomeniku že splužena. Noup, špancir čez planino Zajavornik nam sleduje. Nič zato, že dolgo nismo šli. Od ceste proti planini je namedlo dobrih deset frišnega od včeraj.

Ob prijetni debati smo kaj kmalu na planini Lipanca. Na hitro za šankom pozdravimo Jožeta in jo potegnemo naprej. Pod planino se snežna odeja konkretno zviša, pod samo kočo pa je veter že ustvarjal svoje umetnije.

Čeprav smo pod pokrovom oblakov je hoja skozi zimsko pravljico užitek.

Po prijetnih dveh urah gaženja smo na vrhu…začuda prvi danes. Seveda brez grupne ne gre. Evo nas, polni elana 😉

Sledi le še kopanje v pršiču. Za naklon z vrha Mrežc je pršiča nasulo kak decimeter preveč, zato pa so večji užitki v plavanju pri optimalni brzini sledili nižje po strmejših pobočjih nad planino proti Blejski koči.

Po tej plovbi Janez izjavi, da je bolje imeti pršič v ustih kot fugo. In res je tako.

Po uživaštvu tam gor tokrat tekoče zadeve obravnavamo v koči pri Jožetu. Sledi še spust proti planini Zajavornik, od tu pa nekaj pešačenja in raztezanja udov do avtomobilov.