Jutro na Viševniku
Štiri zjutraj je kazalo na uri, ko sva se s Piotrom drugič v življenju srečala. Prvič na Slemenovi špici pred leti ob mlakuži neko jesensko jutro, naključno. Tokrat dogovorjena in spet z istim namenom… dočakati jutro na vrhu.
V Gorjah imava zborno mesto. Zvezd ne vidiva. Upava, da se vsaj danes napoved vremenarjev ujame z dejanskim stanjem. Nizka oblačnost naj bi bila. Nekaj čez četrto štartava pod smučiščem Viševnik. Višje nad smučiščem vstopiva v meglo in oblake. Na najino veselje zvezde zagledava kmalu nad gozdno mejo…tam, kjer macesni krasijo pobočja.
Na vrhu sva “on time”, prav takrat, ko tam daleč zamešajo tiste ta lepe barve…
Meglic in oblakov pod nama je v izobilju. Proti očaku je pogled jasnejši.
Z vsakim trenutkom se barve spreminjajo…predstava je popolna.
Meglice prihajajo in odhajajo.
Triglav se vsake toliko skrije, kot bi mu bilo nerodno.
Vršaci počasi zažarijo, rodi se nov dan.
Piotr ima rad sonce…in posnetke proti soncu 😉
Počasi sonce tudi nam nameni nekaj žarkov.
Nisva sama…še dve zaljubljeni v hribe prideta pozdravit dan na vrh.
Še pogled proti sosednjim vrhovom…Tošc, Veliki Draški vrh…
…avtoportret in odhod na jutranjo kavo v dolino.
Piotr, hvala za družbo!
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!